Jezus
Kristus je rekel svojim učencem:
»Kakor želite, da bi
ljudje ravnali z vami, tako ravnajte vi z njimi.«
Ta izjava je postala
tako znana, da se jo pogosto omenja kot zlato pravilo.
Konfucij je svoje
mišljenje izkristaliziral v naslednjem izreku:
»Ne ravnaj z drugimi
tako, kot nočeš, da bi ravnali s tabo.«
Vsak na svoj način
sta izrekla isto življenjsko vodilo. Če bi se ga ljudje držali, bi to geslo
postalo kot najčistejše zlato.
Si predstavljate, da
bi vsi ljudje ravnali po tej izjavi? Ali menite, da bi svet postal boljši?
Zagotovo! To je več
kot nepotrebno vprašanje!
Več kot potrebno, pa
se je vprašati, kaj je ta skrivni proces, ki tiči za tem zlatim pravilom?
Obelodanila ga bom s
samo svojim pogledom, izhajajoč iz »tibetanskega nauka o sočutju«, ki vam ga
razkrijem na koncu.
Kaj vse obsega pomen
besed »kako ravnati z
drugimi«?
Kaj vse obsega pomen
besed »kako ravnati z drugimi«?
Ali to pomeni samo,
kaj bomo storili drugemu, na primer dobrega ali slabega?
Prav gotovo NE! Načeloma
lahko svoja dejanja človek zavestno kontrolira in se odloča, kaj bo storil v
določeni situaciji.
PRED ali ZA dejanji
pa vedno stojijo naše MISLI. In prav misli so večji izvor ZLA, kot si človek
sploh lahko predstavlja.
Zakaj? Ker so naše
misli energija, ki v trenutku potuje do naslovnika, pa če se tega zavedamo ali
pa ne.
Naše energetsko
polje nenehno vpliva na svet in odpošilja vanj naše misli. Če so naše misli
povezane z drugim človekom, je učinek takojšen.
Energetsko
občutljivejši ljudje, ljudje na višjih vibracijah ali stopnjah zavedanja, so
sposobni zaznavati, energetska polja drugih. To pomeni, da so celo občutljivi
za te misli, jih prepoznavajo. Zato pa nekaterim pravijo, da znajo »brati misli«!
Ljudje, ki so v
izjemno negativnem občutenju, nizkih vibracijah in splošno slabem počutju, tega
niso sposobni zaznavati. Njihova negativna energetska stanja so preslabotna, da
bi se sploh zavedali, kako destruktivno vplivajo na bližnje ljudi ali širše v
okolje.
Torej! Misli, ki
imajo negativno konotacijo, so zlo, ki se prenaša naprej. Saj smo ljudje
izjemno dovzetni za razpoloženja in stališča drugih in se kaj hitro tega počutja
tudi navzamemo.
Kadar gledamo druge
in jih presojamo ter si mislimo na primer, da so debeli, suhi, bolni, nesrečni,
hudobni, neprimerno oblečeni ipd., jim začnemo v resnici pošiljati svojo
energijo. Ti ljudje lahko še sami začnejo slabo misliti o sebi.
Tako se zapletamo v
nekaj, kar ni nič drugega kakor energija zla. To je nalezljivost negativnih
misli.
Morda se boste
vprašali: »Kaj zdaj ne smem niti videti več stvari takšne, kot so?«
Seveda! Kar mi
vidimo, vidimo. Vendar, če želimo dobro oziroma spremembo pri sebi, bomo takoj
zatem svoja pričakovanja in videnja določenega človeka presukali tako, da bomo
mislili na to, KAJ BI LAHKO BILO, ne
pa na to, KAJ JE!
Če je človek bolan,
ni potrebno, da razmišljamo, kako močno je bolan, se bo zlizal, nas bo okužil
...? Raje razmišljajmo, da ga že vidimo ozdravljenega. Da ga vidimo srečnega. Skratka,
da ga vidimo v »najboljši- top formi«.
Tega pričakovanja,
da se bo vse dobro izteklo, tega bi se mogli oklepati, kajti v tem primeru bi
vanj zares pošiljali svoje pozitivne misli. Mu z njimi dvigovali njegovo
energijo in zavest.
K tej umski
naravnanosti bi se morali vračati znova in znova, ne glede na to, kaj vidimo.
Verjemite, četudi na
primer ne boste sodelavke ogovarjali na glas, temveč le v mislih, je to isto,
kot če bi besede izgovorili.
Misli so energija,
ki jo oddajamo. Misli o nas samih, o drugih … nam »pišejo« na obrazu. Misli
povedo, kako se počutimo in kaj občutimo do drugih. In misli nas razkrinkajo
nevede in nehote.
Dokler se sami ne
bomo znali izogniti vsem mogočim negativnim mislim, tudi zase ne bomo mogli
doseči najvišje ustvarjalne energije.
Prav to pa je ta
velika resnica, ki se skriva za TIBETANSKIM NAUKOM o sočutju.
V resnici gre za
visok duhovni nauk, ki presega dosedanje življenjsko vodilo, napisano v uvodu.
Zatorej bi se moralo
to pravilo, v svoji popolnejši obliki glasiti takole:
»Z drugimi ravnaj
tako, kot bi rad, da bi oni ravnali s tabo, zakaj tako, kakor boš z njimi
ravnal oziroma MISLIL o njih, tako bodo oni ravnali s tabo. Molitev, ki jo s
svojimi občutji in dejanji pošiljaš iz sebe, namreč v njih prebuja natanko
tisto, kar pričakuješ od njih.« (Skrivnost Šambhale)
Držim pesti, da ti
bo uspelo vsak dan bolj in bolj razmišljati pozitivno, svetlo, vedro, veselo,
zadovoljno, radostno …, kajti s tem boš v prvi vrsti naredil levjo uslugo sebi in
hkrati prispeval k boljšemu počutju vseh, ki ti prekrižajo dan.
Veselo na vesele
misli!
Pisarka
Simona&Simon
Ni komentarjev:
Objavite komentar