torek, 23. februar 2021

POLICIJA NA SLOVENSKI OBALI ali "Kar je dovolj, je dovolj!"

 



POLICIJA NA SLOVENSKI OBALI

ali

»Kar je dovolj, je DOVOLJ!«

 

Nadzor! Da, nadzor nad gibanjem je prešel vsako mero »dobrega okusa«.

Vsako mejo, brez zavedanja, da meje ni!

Meje NI, ker je človekov duh svoboden; ker človekove brezmejnosti ne more ustaviti nič in nihče …

Pa vendar – človek živi v iluziji, da je mogoče kar koli kontrolirati. Kontrolirati drugega; redkim pade na pamet, da bi kontrolirali sebe …

Vsak bi vsakega kontroliral, brez zavedanja, da (verjeli ali ne ) ne more kontrolirati niti sebe. Kontrola ne obstaja, nadzor je farsa in vse v to smer je popolna in poneumljena izmišljotina.

Kam merim? V vseobsegajočo človekovo neumnost, ki se odigrava na vsakem koraku.

Slovenska obala je te dni preplavljena s Slovenci, ki želijo dihati, ki želijo nahraniti svojo dušo, ker so lačni življenja, svobode gibanja, lepot narave in njenih darov.

Do sem vse lepo in prav. Zamislila pa sem se ob pogledu na policijski par, ki se je sprehajal tik ob slovenski obali, tako rekoč po sprehajalnih poteh in ustavljal mimoidoče – ne morem si niti predstavljati s katerim »izgovorom«!?!

Kaj lahko človek krši, medtem ko pred seboj potiska otroški voziček, vodi na vrvici svojega ljubljenčka, se pogovarja s svojim otrokom, opazuje morje in prelet galebov, se s pogledom zazre v širno daljavo morja …? Ali ko se majhen fantek ustavi ob potki, skoči iz kolesa, utrga marjetico ter jo z žarom v očeh podari svoji mamici? Ali ko sprehajalec pozdravi drugega sprehajalca, znanca, soseda …?

Hej! Hej! Z zakonom dovoljeno gibanje postane z zakonom nadzorovano gibanje!

Dovoljeno ti je, da si zunaj. Ob enem pa te ta, ki je dovolil, da si zunaj, nadzoruje, ali si zunaj. Kaj nadzoruje? Nadzoruje tvoj obstoj zunaj! Preverja, ali obstajaš ali se samo delaš, da obstajaš. Ali kako naj razumem …

Ali kako naj razumem kontrolo, ki jo izvaja človek v uniformi, ki se postavi pred človeka v civilni obleki? In to na miroljubnem sprehodu, kjer ljudem žarijo oči, da lahko zgolj hodijo, dihajo, gledajo, vonjajo … polnijo svojo podhranjeno dušo in odpirajo vse predolgo zaprto srce.

Veliko neumnih vprašanj mi je bilo zastavljeno v tem kolesarko – sprehajalnem dnevu, ko naj gibanje ne bi bilo kontrolirano …

Kot na primer: Kje bom jedla, ko pa so vsi lokali zaprti?

Ljudje božji – kako kje bom jedla? Kaj smo vsi Slovenci zrasli v gostilnah ob gostinski hrani? Kaj ne obstajajo lokalne tržnice, ki ponujajo domačo, svežo in predvsem zdravo hrano? Kaj še vedno mislimo, da če ne vzamemo na potep doma pripravljene hrane, nismo »ta glavni«?

In če se samo še dotaknem neumnosti nad neumnim zakonskim omejevanjem s policijsko ali enaindvajseto uro …

Koga ogrožamo, če se gibljemo v naravi v večernih urah? Gledamo sončni zahod, sedimo na obronkih gozda, skalnih pečinah ali zgolj v parku na klopci in opazujemo zvezdno nebo?

Tako pa se bašemo v avtomobile in hitimo proti domu, ko je čas za večerne utrinke, ko je čas za ljubeče pogovore, ko je čas za mirnost, sproščenost, naravnost …

Ampak še vedno stavim na človekovo razumevanje, da je njegova duša brezmejna, srce ljubeče in polno svetlobe …

Samo odpreti je treba srce, ne meje.

Samo odpreti je treba svoja okna in vrata, ne glede na čas, uro …

Samo zazreti se je treba vase in ugotoviti, da smo vedno svobodnega duha in ljubečega srca – če si to le DOVOLIMO!

Slovenci – svobodni smo. Vsi ljudje smo SVOBODNI in vsak si to svobodo lahko dovoli V SEBI. Nikogar ni, ki bi lahko ujel človekovo dušo in jo strpal v obrazce, vzorce, zakone … Ničesar ni, kar bi lahko omejilo človekovo dušo!

Vsak lahko poleti na krilih duše, odprtega in lahkega srca kamorkoli si želi.

Ne nasedajmo strahu, ne izgubimo se v miselnosti, da je svoboda nekaj zunanjega.

Svoboda je v nas – vedno prisotna, nikoli omejena, nikoli zatrta, nikoli odvzeta …

Človek, svoboden si! Zavedaj se, da je vse ostalo iluzija, farsa, neumnost …

Kdo bo koga kontroliral, če je popolnoma jasno, da človek lahko kontrolira le samega sebe.

In če grem še malo dlje: Ali človek sploh lahko kontrolira samega sebe? Ali ne podlega vsak trenutek strahu? Ali se ne vdaja vsemu, kar sliši in spremlja okoli sebe? Ali ne trpi, ko gleda, kaj vse se mu vsiljuje in prepoveduje?

Že dobrih sedem let ne gledam televizije, ne spremljam medijev in ne izgubljam energije za vse neumnosti, ki me obkrožajo …

In kljub temu prejmem vsa sporočila, ki so v danem trenutku pomembna za moj obstoj – tukaj in zdaj.

Zatorej! Kdor meni, da se ne da živeti brez vključevanja (vživljanja) v dogajanje, ki nam je vsiljeno, ki zavaja, ki ustrahuje … je pohlevna ovčica; brez zavedanja: kdo ali kaj je; brez zavedanja svoje prave narave; brez zavedanja, da ni druge avtoritete, Boga, politike družbe … kot je ta, ki obstaja znotraj vsakega posameznika.

Živeti svojo pravo naravo, pomeni biti daleč od vsiljene in programirane ideologije.

Ideologije, oddaljene svetlobna leta od resnice.

Ideologije, izgubljene v času in prostoru, ker je preprosto povedano: ena sama ILUZIJA.

»Kar je dovolj, je DOVOLJ!«, lahko spozna le vsak sam.

In se končno poda na pot spreminjanja sebe – na pot osvobajanja svoje ujetosti, osvobajanja svoje majhnosti, svoje nepomembnosti, svoje ustrahovanosti …

Na pot sprejemanja svoje celovitosti, enkratnosti in veličastnosti.

Na pot ozaveščanja sebe.

 

 

 

 

 

 

 

ponedeljek, 08. februar 2021

Prešernov dan v obleki Pisarke Simone

 

MED DEŽJEM IN SONCEM 


Odvrziva vso človeško navlako,

vso plehkost in neumnost,

vso trivialnost in dramo ...

Namesto tega izbirajva

radost, nedolžnost, iskrivost ...

Teciva gola in bosa

med dežjem in soncem,

po morju in nad oblaki,

po nevihti in nad mavrico.

Izpraznjena stopiva iz sebe,

se predava nevidni sili,

ki vodi v neznano ...

in tako znano blaženost!



 

sreda, 03. februar 2021

SVOBODA ali NESVOBODA – to je zdaj vprašanje?

Vsi smo svobodni.

Ali drugače povedano – nihče ni nesvoboden.

Malokdo pa se zaveda svoje nesvobode ali ujetosti.

Razmislek pri sebi, koliko drži ta poved, vodi v naslednjo smer.

Zadostuje nekaj (samo na videz) preprostih vprašanj samemu sebi.

1.    Delam TO, kar želim delati?

2.    Sem obkrožen z ljudmi, ki mi veliko pomenijo?

3. V kakšnem odnosu sem s temi ljudmi (zadovoljnem, radostnem, osrečujočem, izpolnjenem …)?

4.    Ali tem ljudem zaupam, z njimi sodelujem in rastem?

5.  Ali prepoznavam sliko, ki jo zrcalijo name (prepoznavam, kje vse bi lahko še napredoval, kaj vse spremenil, izpopolnil samega sebe …)?

6.    Sem odprte, sproščene narave, intuitiven, zavesten, prebujen v svetu spečih?

7.   

No, zdaj že veste kam »pes taco moli«. V tem ritmu lahko s samoizpraševanjem nadaljujete sami.

Nihče vam svobode ne more podariti. Nihče in nič (zunanjega).

Ne moremo se osvoboditi od odnosov, ker odnos NI nekaj zunanjega.

PRVI in sploh edini ODNOS je odnos, ki ga vzpostavljamo sami s seboj. Vsi odnosi z drugimi so odraz ali odslikava našega notranjega odnosa do samega sebe.

Nihče ne more z nami tako lepo ALI tako grdo ravnati, kot lahko to počnemo sami s seboj.

Nihče nam ne more biti boljši ali slabši prijatelj, svetovalec, ljubimec, sodelavec …, kot smo to lahko sami sebi.

Visoko intuitivnim ali ozaveščenim ljudem je v tem pogledu lažje.

Zakaj? Ker imajo v »rokavu« več zavedanja »kdo ali kaj so«.

Takšni ljudje redko prenašajo odgovornost za svoje občutke in dejanja na druge.

Zelo redko se vdajajo mržnji, zlovoljnosti, sovraštvu … ali z eno besedo: strahu.

Kajti, sami so gospodarji svoje »hiše« (svoje biti). Zavedajo se, da svoboda NI nekaj zunanjega. NI denar. NI partner. NI hiša ali avto …

NI nobena lastnina.

Svoboda je lastna sama sebi.

Nihče ji ne more nadeti okovov, ker – kot zdaj že vemo – to vedno in povsod storimo le mi sami sebi.

Preprosto kot le kaj. Pa vendar! Zakaj je najtežje na svetu BITI SVOBODEN?

Zato, ker je najlažje na svetu BITI SUŽENJ. Suženj komur koli ali čemur koli: svojim občutkom, svojega ravnanja, svojih odvisnosti … Suženj partnerju, otrokom, prijateljem, sodelavcem … Suženj družbenega sistema, politike, vere (religije) …

To zadnje je morda celo največje suženjstvo celega človeštva. Oboževanje nekoga ali nečesa in predaja svojih moči v roke tako imenovanemu »Bogu« (zakoncu, politiku, papežu, šefu …) je zanka, ki zasužnjuje milijone ljudi po celem svetu.

Zakaj? Najkrajši možen odgovor je: »Ljudje se ne zavedajo, da je vsak izmed nas »ali Bog ali Batina«.

Osredotoči se na eno ali drugo poved in spoznaj, v katerem primeru bi se počutil svobodnega?

Jasno – kot »Bog«, ki VSE zmore. In TO tudi SI. Sicer v miniaturni obliki pa vendar nisi ločen od njega.

Si kot kapljica v oceanu in nosiš V SEBI VSE, kar nosi v sebi ocean. V vsaki kapljici morja so vse sestavine in ves potencial, kot ga ima ocean.

Ozavesti v sebi svoj najvišji potencial in živi samo svoje (samosvoje) darove.

In glej ga šmenta! Ni daleč dan, ko boš začutil, da si »Mali Bog«. Bog, ki zna in zmore vse, kot »Veliki Bog«. Tisti, ki mu danes ponujaš, predajaš in prodajaš samega sebe.

Zaživi svojo pravo, božansko ali »Bogovsko« naravo in narava ti bo potrdila »novi naziv«.

Narava VE, TI pa boš izvedel, ko se boš namenil poizvedovati: »Ali to drži?«