Smejanje
je dobro za telo, možgane in dušo.
Kdaj ste se
nazadnje smejali od srca, na vse
grlo, na vsa usta in do solz?
Kakšen je vaš nasmešek?
1. Kisel, zadržan, vljuden, trpek – s stisnjenimi ustnicami,
zaigran, ironičen, posmehljiv, žaljiv, izraz obžalovanja …
2. Smejoč na vsa usta – takšen, ki stresa celo telo in dušo in
krepi trebušne mišice …
3. V salvah smeha, ko tečejo solze in še kaj … in se od samega
veselja tolčemo po kolenih …
Katera od treh vrst smeha vam je blizu, se vprašajte?
Kajti smeh odraža vašo osebnost …
Se sploh še zmoremo smejati sproščeno, naravno in
spontano?
Ali nas omejujejo številna prepričanja in se v to smer
ne znamo izraziti?
»Kje so vsi ti smejoči ljudje?«
Nekoč je smeh veljal »pol zdravja«. Danes, ko je smeh
zamrl, se s pomočjo smeha ne gre več zanesti na zdravje.
Izguba smisla za humor je kot izguba inteligence.
Večjo duhovitost kot premoreš, bolj si inteligenten.
Vendar nas družba omejuje, uči nas strpnosti,
samokontrole in kritičnosti. Omrtveli človek je že zdavnaj pozabil, da je humor
temeljni kamen za vstop v svet duhovnosti.
Kdor je izgubil smisel za humor, občutek za smeh ali
jok, v resnici sploh ne živi.
Največji strup humorju je resnost.
Smisel za humor pa ni nič drugega kot sprostitev in
odmik od prevelikih napetosti ali resnosti.
Aristotel nas je presenetil z izjavo, da je človek
razumna žival, kar pa sploh ne drži. Živali kot mravlje ali čebele so v
primerjavi s človekom v marsikaterem pogledu razumnejše kot človek, vendar se ne
morejo smejati.
Človeku je dana posebnost - smejanje - ki pa jo bore
malo uporablja.
»Smeh na ves glas!«
Marsikdo nas bo od strani pogledal, ali je z nami vse
v redu, sploh če se radi smejimo, in to v izobilju tudi pokažemo.
Danes je normalno, da ne rečem modno, da si
zaskrbljenega, mrkega in resnega videza. Ljudje mislijo, da so tako videti
pomembnejši in da brez njihovega truda v življenju res ne bi stvari tekle, tako
kot morajo.
Ločimo dve vrsti ljudi. Eni se smejijo drugim - to so nezrele
osebnosti, ki se zmorejo smejati bolj ali manj samo na tuj račun in zelo kvarijo
povprečje vseh pravih »nasmehov«.
Duhovno ozaveščen človek ve, da je smeh na svoj račun
in na številne človeške neumnosti znak zrelosti in inteligence. Duhovno prazen
človek ni niti duhovit niti inteligenten.
Na splošno pa je treba duhovnost živeti in ne o njej
samo govoriti.
Smeh nam daje v resnici moč in je tudi najnaravnejše
zdravilo, ki bi si ga resnično lahko privoščili v izobilju.
Če se zmoremo smejati še takrat, ko smo bolni, se bo
zdravje prav gotovo hitreje povrnilo.
Ste kdaj pomislili, da takrat, ko se smejimo, ne
moremo hkrati misliti – pademo v neke vrste meditativno stanje, kjer um
izginja. Ne moremo se sočasno smejati in misliti.
V ZEN tehniki pravijo temu stanju brez misli: NE-UM.
Stopiti v stanje NE-misli je možno poleg smeha še v
plesu.
Smeh in ples ponujata eno najlepših doživetij za vstop
v nedelovanje uma in kljuka teh vrat je vedno na dosegu roke.
Privoščimo si razkošje smeha, saj tovrstna veščina ni dana
samo nekaterim …
Pa smo spet tam, ko ugotovimo, kako malo je potrebno
in kako je vse preprosto …
ZA OKUS ENA SMEŠNICA:
Za poročno darilo je oče poklonil svojemu sinu nekaj
denarja.
Po dveh tednih ga je vprašal:
»Kaj si naredil s tem denarjem?«
»Kupil sem si ročno uro – oče«, je odgovoril mladenič.
»Budalo!«- je zarjovel oče. »Lahko bi kupil puško!«
»Puško? Zakaj puško?«
»Zamisli si, da nekega dne prideš domov in najdeš v
svoji postelji moškega, ki spi s tvojo ženo« - mu pojasnjuje oče.
»Kaj bi naredil? Bi ga prebudil in mu povedal, koliko
je ura?«
