MOJSTER LJUBEZNI je ta,
ki se spozna na osnovna življenjska pravila
in jih živi.
TO POMENI:
· Nikoli
nikomur ne stori ničesar takega, kar ne želiš, da drugi stori tebi.
· To
pravilo je še kako pomembno ob zavedanju pregovora: »Vse se vrača, vse se
plača!«
· Pravila
si sicer vsak zastavlja sam, a dobro se je zavedati, da so to RES pravila, ki
so v skladu z nami in ne s pravili, ki jih postavljajo drugi.
· Kaj
imam v mislih ob besedi pravila ali še bolje ob besedi "pravica":
1. Pravica, da živimo zadovoljno, srčno in
izpolnjeno;
2. Pravica, da se cenimo in spoštujemo;
3. Pravica, da smo ljubljeni in sprejeti;
4. Pravica, da smo svobodni in ustvarjalni;
5. Pravica, da smo »sam svoj gospod ali gospa« …
· Pravila
naj služijo le nam – drugi imajo svoja načela ali pravila, po katerih želijo
živeti. Spoštujmo drugače misleče in se ne vpletajmo v njihove »resnice«.
· Vsi
smo enakovredni – to pravilo na nivoju razuma še vsak dojame. NI pa
več pravilo, da ga živi. Na primer: zastavite si vprašanje ali se vaši občutki
in obnašanje spremeni, če je pred vami oseba, kot je klošar na klopi v parku
ali direktor mogočnega in uspešnega podjetja? Sta v naših očeh enakovredni
osebnosti?
· Koliko
smo pozorni do sebe, ko je na vidiku bolezen, ločitev (katere koli vrste)?
Zmoremo ozavestiti občutke, kot so strah, jeza, zapuščenost … in se z njimi
soočiti. Nič hudega, če potrebujemo pomoč. Za pomoč prosimo in pomoč pride – v
različnih oblikah. Samo prosimo in dano nam bo – v resnici nismo nikoli tako
osamljeni, kot nam to dopoveduje um/razum. Vedno se najde nekdo, ki je odprtega
srca in sočutnega duha ter zmore razumeti našo stisko. Bodimo pozorni na pomoč,
ki se lahko »prisveti« na zelo različne načine in ni nujno, da v povsem
običajni obliki. Ob tem ne mislim samo pomoči, ki jo lahko prejmemo od drugih
ljudi. Pomoč nam nudijo tudi živali, narava, nepričakovano srečanje z … Zato je dobro ostati v stanju
pozornosti do sebe in vsega, kar se dogaja okoli nas.
· Eno
izmed koristnih pravil sta tudi ponižnost in skromnost do veličine življenja.
Življenje je nekaj svetega – nam dano, da ga užijemo v polnosti in ob različnih
ljudeh.
· Sprejemanje
vsega, kar se nam dogaja, je modrost nad modrostmi. Spremembe so v bistvu tudi
edina stalnica našega življenja. Ni nujno, da se jih bojimo. Prinesejo nove
izkušnje in le skozi izkušnje se kalimo.
· Tudi,
če ta hip ne vidimo, zakaj je nekaj, kar se nam dogaja lahko dobro, čez čas
VEDNO ugotovimo, da je bilo za nekaj dobro.
· Skratka
… na koncu pridemo do ugotovitve, da pravil ni. Zlato pravilo je, da pravil ni.
Obstaja le modrost v sprejemanju tega, kar se nam dogaja.