petek, 21. januar 2022

Zakaj TANTRA?

 Zakaj bi si nekdo želel živeti tantrično obliko življenja?

Zaradi resničnega doživetja, ki ga TANTRA lahko ponudi. Resnično doživetje tantre ponudi okus svobode. Ponudi številna nova spoznanja o človekovi naravi, bistvu, jedru. Resnico o zavesti.

Zakaj bi nekdo razmišljal o tantrični izkušnji?

Zato, ker je TANTRA duhovna znanost ali veda, ki človeka skozi izkušnjo preobrazi. Posledice avtentične izkušnje pa imajo nezamisljive razsežnosti.

Šele resnično doživetje bo osnova za spoznavanje tantričnega načina življenja. Nič prej. Najprej izkušnja, potem sledijo spremembe, rezultati … In ko bo izkušnja resnična, boš vedel. Še vsak je vedel, ker je ne more nadomestiti nič, kar govorijo drugi.

Pa naj začnem na koncu, pri rezultatih, pri učinkih, z namenom, da spodbudim k razmisleku, k prvim korakom … 

(Morda se v prihodnjih člankih dotaknem tudi teh. Celovit zapis o vstopu v svet tantre se je začel v moji TRILOGIJI LJUBEZNI. 

To je skupek treh knjig: 

1. knjiga VZHOD SONCA - PONOVNO SIMONCA (2015) 

2. knjiga: Ljubezen@izbiraj.Si? (2016) 

3. knjiga: Ime ji je Ljubezen (2018)).

Trenutni učinki/rezultati/spoznanja (resnično) doživete tantrične zkušnje:

Ø zavedanje, da smo naseljeni v snovnem telesu;

Ø zavest/duša prepozna »bivanje« - ekstatično blaženost - izven telesa (vsaj za nekaj ur ali več …);

Ø izkušnja JE izzvana, je spontana, je nepričakovana, je neponovljiva in vse to zaradi energije ljubezni in meditativnega razpoloženja (pomeni: v zavest izven telesa stopimo zaradi svoje brezpogojne ljubezni, zaradi globokega hrepenenja, ki ga v nas vzbudi drugi človek, druga oseba – diametralna izkušnja opisani bi bila obsmrtna izkušnja, ki pa je izzvana zaradi nesreče, zastoja srca ali drugačnih, negativnih ekstremnih doživetij);

Ø izkušnja se zgodi naravno zaradi hrepenenja, predaje, zaupanja, globokega zavedanja sebe …

Ø zavestno doživetje razsežnosti, v kateri se čas in prostor izgubita;

Ø »počutimo« se izpolnjene, celovite, združene s komplementarno energijo ljubezni;

Ø Izkusimo nezamisljivo blaženost in neomejenost.

 

Dolgoročni učinki/rezultati (resnično) doživete tantrične izkušnje:

Ø Človekova osebnost se spremeni/preobrazi v mnogih pogledih; eden najpomembnejši je, da izgine strah pred smrtjo;

Ø Človek začne izkazovati več zanimanja za naravo, okolje, vsa živa bitja; spodbuja težnjo za iskrenost, poštenost;

Ø Izkazuje več ljubezni in čustev – preprosto se odpre svetu;

Ø Postane bolj dobrohoten in je pripravljen pomagati;

Ø Tesneje se poveže z bližnjimi;

Ø Začne se poglobljeno zanimati za duhovni svet;

Ø Bolje sprejema in ljubi sebe in druge;

Ø Začne ceniti običajne, preproste, vsakdanje stvari;

Ø Postaja vse bolj lahkoten, sproščen, naraven;

Ø Upade njegovo zanimanje za lastnino in osebno, zunanjo moč;

Ø Okrepi intuitivno zaznavanje;

Ø Okrepi se duhovna empatija;

Ø Pojavljati se začne jasnovidnost, uvidi v prihodnost, videnja …

Ø Zaznava čustva drugih ljudi, kot svoja (trpljenje, žalost, bolezenska stanja …);

Ø Nastopi preobrazba, ki traja vse življenje;

Ø Najpomembnejša postane ljubezen in sočutje do sebe, do soljudi, do narave;

Ø Utrdi se spoznanje, da so vsa bitja in vse stvari med seboj povezani; da vsaka misel vpliva na nas in na druge; da se naša zavest ohrani po smrti telesa.

V glavnem se vsaka razlaga tantre začne s teorijo. O tantri lahko govorimo naučeno, povzamemo znanje od drugih.

Vendar znanje ni vedenje. Izkušnja je vedenje.

Brez izkušnje nimamo česa povedati o tantri. Tvoja izkušnja bo tvoje vedenje in šele z njim bo vzniklo razumevanje.

Lahko se zgodi, da kasneje o njej ne boš želel niti govoriti.

Zakaj?

Ker bo nekaj tako izven vsega znanega, da jo boš moral najprej ponotranjiti, predelati v tišini in s samim seboj.

Ker najprej ne boš niti razumel, niti dojel, kako je sploh mogoče, da si doživel nekaj tako mistično neobičajnega, izven vsega znanega, izven vseh okvirjev časa in prostora.

Ampak, da! Lahko raziskuješ izvor tantre, različne tradicije, prakse. Lahko se ukvarjaš s teorijo v nedogled, pa se ne bo zgodilo nič, kar bi spremenilo tvoje življenje.

Lahko se naučiš vse svete spise na pamet, pa brez lastne izkušnje, še vedno ne boš vedel nič.

Svete spise beremo, preučujemo in imamo celo občutek, da jih razumemo. Morda z umom razumemo, ne bomo pa vedeli, ali kar koli drži, vse dokler ne izkusimo.

Če osvetlim s primerom:

Dokler nisem rodila otroka, sem poslušala druge mamice o tem, kako je doživeti porod. Lahko sem o njem razmišljala, brala napotke v knjigah, ampak izkušnje nisem imela.

Šele, ko sem rodila, sem vedela, ker sem imela lastno izkušnjo. In vsaka ženska ima svojo, individualno izkušnjo, ki ni enaka nobeni drugi. Morda je podobna, a razlike so očitne.

Enako je z vsemi izkušnjami v življenju, zato tudi v tantri ni nič drugače. Lahko o tantri poslušate druge, berete o znanju tantre iz različnih tradicij, vendar brez lastne izkušnje, ne boste vedeli, kaj tantra JE.

Pravzaprav zakaj toliko tantričnih tradicij, vej, oblik predaje znanja?

Zato, ker je vsak, ki ima (resnično) tantrično izkušnjo, doživel izkušnjo tantre drugače. Nobena izkušnja se ne pokriva 100 % z izkušnjo drugega. 

Posledično so se razvile številne veje/tradicije tantre. Veliko njih je kasneje »izumrlo«, ker ni bilo učencev takih razsežnosti, ki bi dotično izkušnjo ponotranjili dovolj globoko, da bi z njo izzvali svojo lastno.

Vsaka tantrična izkušnja je nova, sveža in neponovljiva (kot porod otroka).

Nemogoče jo je predati dobesedno.

Nemogoče jo je izkusiti namesto drugega.

Kako torej do take izkušnje? Kje začeti?

»Čemur posvečamo pozornost, to raste.« (Zelo močan in večplasten stavek.)

Če iščemo novo, vznemirljivo seksualno izkušnjo, bomo to tudi dobili.

Če iščemo pristno, avtentično tantrično izkušnjo, se bo slej kot prej zgodilo nekaj, kar nas bo z njo zbližalo, kar nas bo k njej približalo.

Izkušnja mi pravi, da so dobri kazalniki za približevanje k tantričnemu doživetju brezglava zaljubljenost, brezpogojna ljubezen, predaja in zaupanje.

Zaljubiti se je treba, in to na »žive in mrtve« in se prepustiti toku ljubezni, toku hrepenenja, delovanja, poguma

V človeku mora obstajati potencial: duh raziskovalca, izumitelja, umetnika, svobodnjaka, plesalca, poeta … Vsakega nekaj malega. 

Predvsem pa nikoli ne sme obupati nad ljubeznijo – ljubezen (energija, ki jo ta pojem nosi v sebi) je vredna vsega, čisto vsega.

Brez energije ljubezni in meditativnega razpoloženja

tantrične izkušnje NI in je NE bo.



sreda, 5. januar 2022

VENČEK ...

 Dvigni druge - in dvignil si sebe.

Sprejmi druge - in sprejel si sebe.
Spoznavaj druge - in spoznal si sebe.
Posveti na druge - in posvetil si sebe.
Pozdravi druge - in pozdravil si sebe.
Ljubi druge - in ...
Sam nadaljuj - res ni težko.
In zapomni si: PRAVA POT je obratna od UTEČENE.



CELJENJE DUŠE!
Celjenje naše osebnosti - do celovitega potenciala - se začne s celjenjem naše duše.
Duša kliče na pomoč!
Najprej je bila duša, potem je "nastalo" telo.
Telo, ki ni ljubeče, trpinči svojo dušo.
Do polnega potenciala nas zavihti "lepotica", imenovana duša, ki pa se skriva našim zunanjim očem.
Ker je ne vidimo, ne verjamemo.
Rek: "Če vidim - verjamem" je treba postaviti na glavo.
"Če verjamem, vidim!"
Celjenje ene duše sproži kolektivno celjenje ...
Zatorej - obrni se navznoter in z notranjimi očmi poišči, pozdravi in zaceli svojo edinstveno dušo.


Videti v običajnem neobičajno ali
videti v neobičajnem običajno -
je modrost, vredna naše pozornosti
in razvajanja naših čutov.



Svet je lep, ko si ti lep.
Svet je prijazen, ko si ti prijazen.
Svet je čist, ko si ti čist.
Svet je miren, ko si ti miren.
Svet je resničen, ko si ti resničen.
In nikoli obratno.
Da - seveda - vse skozi igro, lahkotno, brez truda ...
Igraje!



Ljubezen - JE pod mojo kožo.
Zliva se z reko življenja.
Ko z njo tečem, se ničemur ne odrečem ...
Še bolje - z njo se združim v vesolje.
Poljub mi vrne, milijon krat ponovi.
Blagoslove okoli mene razprši ...


                                            Moje ime je Ptica.
                                            Moja svoboda Resnica.
                                            Moje poslanstvo Zvezda Repatica.
                                            Vrata so odprta!

                                            
                                            Simbol resnice, upanja, ljubezni - Zvezda.
                                            Združevanje vseh svetov:
                                            človeških in nebeških - Repatica.
                                            

ponedeljek, 3. januar 2022

Ali je tvoj svet resničen?


Ali je ta svet videti resničen?


                     

Ali si ti videti resničen?

Resničen v početju svojih neštetih neumnosti ...?

Ali se jih zavedaš?

Sploh veš, katere so vsesplošne neumnosti, ki jih počne večina ljudi?

V življenju nezavedno počnemo številne neumnosti -> Čas je, da jih ozavestimo

(in spustimo, zamenjamo …).

Katere so naše največje neumnosti?

 

1.     Programiranost

Delujemo kot avtomati. Senzorično – čutilno zaznavanje je zakrnelo.

-        Jemo kot avtomati (ne okušamo, ne grizemo, ne občutimo).

-        Hodimo programirano – ne zavedamo se, kje hodimo, nič ne vidimo, ne slišimo, ker v naši glavi nenehno bučijo misli ...

-        Ljubimo pričakovano, utečeno, navajeno – ne da bi čutili vznesenost, radost, blaženost ...

-        Objemamo avtomatsko – kot stroji – ne čutimo objema, ne čutimo živosti bitja, ki ga objamemo.

-        Nosimo maske – za vsakega drugo – in se pretvarjamo, da smo nekdo drug (v resnici ne vemo niti, kdo smo brez vseh mask).

-        Utapljamo se v žalosti, trpljenju, bolečini ...

-        Zavzemamo držo bojevitosti, ker smo ranjeni – in temu ni videti konca.

-        Postajamo zagrenjeni, zdolgočaseni in naveličani lastnega obstoja. Po navadi so za naše počutje krivi drugi (bla, bla, bla ...).

-        Porabimo na kupe denarja za neumne in banalne stvari, v prepričanju, da brez njih ne gre ...

Ali je sploh kdo ZAVESTEN, da je sam odgovoren za vse, kar se mu dogaja?

 

2.     Bojevanje

Bojujemo se z besedo, v mislih ali dejanjih – največkrat sami s seboj, vse prepogosto pa tudi z drugimi.

-        Kričimo v sebi: nase, na otroke, partnerje, sodelavce, prijatelje ... državo, politiko, zdravstveni sistem …

-        Obtožujemo sebe in druge za »krivice«, »grehe«, »nesrečo« ...

-        Ocenjujemo besede, misli, dejanja – svoja in seveda drugih.

-        Ko se izkaže priložnost, udrihamo po sebi in drugih z besedo, v mislih ali dejanjih.

-        Manipuliramo z ljudmi, ko začutimo, da nam to prinese korist.

Kontroliramo ljudi, dejanja, postopke ... 

Brez zavedanja, da kontrola NE deluje; niti sebe ne moremo kontrolirati, kako si lahko domišljamo, da bomo druge ...


3.     Sovraštvo 

Sovražimo druge, ker smo prepričani, da so krivi za to, kar se nam dogaja. Brez zavedanja, da sovražimo v kost in kožo samega sebe.

-                                Nestrpnost.

-                                Nejevolja.

-                                Nataknjenost.

-                                Nadutost.

 

4.     Ne ljubeče ravnanje

... celo krutost do sebe – zaradi nezavedanja, ne pozna meja. Iz tega sledi, da to stanje obesimo drugim.

 

5.     Nesvobodnost

Svobode ne dopuščamo niti sebi, kako bi jo lahko v tem primeru ponudili drugim ...?

 

Lastnim neumnostim ni videti konca. Koliko ljudi se jih zaveda?

Stanje v svetu kaže, da jih je za vzorec, za seme. Po svetu hodi na milijone ljudi, ki počnejo na milijone neumnosti sebi in drugim.

Čas je za ukrepanje.

Kje začeti? Brez dvoma: pri sebi. To pa je velik izziv, kajne?

Sploh, če živiš v prepričanju, da moraš začeti pri drugih.

Boš potegnil črto pod lastne neumnosti in se osredotočil na ozaveščanje in opuščanje le-teh?

 

Ali je bil sestavek zate koristen?

Ti je odprt kakšen nov pogled/vidik?

Pokazal ogledalo?

Bi želel prejeti še bolj konkretne ideje za izpraznitev, razrešitev obstoječih neumnosti lastnega sveta?


 PREDAJA ZNANJA na IZVIREN (IZVOREN) ali UNIVERZALEN NAČIN

Pristop, ki ga obvladam.

-        Neposreden, igriv, zanimiv, inovativen, nekonvencionalen, poljuden.



četrtek, 30. december 2021

MOLITEV ZA DANAŠNJI ČAS (Kje sem doma?)

 KJE SEM DOMA?

(Molitev za današnji čas.)

*





Besedilo: Simona Babič 
Uglasbil: Bojan Bolko 
Zapela in zaigrala: Dežek in Sonček 


Kjer Hvala in Prosim v srcu nosim – TU sem doma.

Kjer Meditacija, tišina, prva je vrlina – TU sem doma.

Kjer Radost sestopa, se v miru okopa – TU sem doma.

Kjer Svetloba vstane, vsakega objame – TU sem doma.

 

ZDAJ sem doma.                                       

TU sem doma.       

Kje SEM doma?                             

Tam, kjer je vsak.


*

Kjer koprena čez oči pade brez skrbi – TU sem doma.

Kjer Modrost snuje, modre čevlje obuje – TU sem doma.

Kjer obred Celote sleče nas v otroke – TU sem doma.

Kjer notranjost odmika, VZHOD SONCA preslika – TU sem doma.


ZDAJ sem doma.                                       

TU sem doma.       

Kje SEM doma?                             

Tam, kjer je vsak. 


*

Kjer kolesnica odpade, izbriše vse navade – TU sem doma.

Kjer Zavedanje oznani: vse je že na dlani – TU sem doma.

Kjer NUJNA je Svoboda vse drugo je zabloda – TU sem doma.

Kjer Resnica slavi, vsaka laž onemi – TU sem doma.

 

ZDAJ sem doma.                                       

TU sem doma.       

Kje SEM doma?                             

Tam, kjer je vsak.



 

 

četrtek, 7. oktober 2021

Kako preboleti sovraštvo?

Ljudje lahko neizmerno sovražijo. Kar koli.

Najslabše vrste sovražnosti je sovraštvo do druge osebe.

In ljudje lahko tako močno sovražijo, da postanejo grdi, ne samo navznoter, tudi navzven. Spremeni se njihov zunanji videz, saj se sovraštvo, pomešano s sveto jezo, dobesedno zažre v obraz.

Taka oseba je videti zagrenjena, obsedena z iskanjem somišljenikov in ne nazadnje neznosno trpi. Za svoje trpljenje obsoja druge in se ji niti ne sanja, da je s svojim ravnanjem, vedenjem in občutki sama izzvala točno to, kar se ji dogaja.

Zanimivo pri vsem tem pa je, da je to zadnja stvar, na katero pomisli – namreč, da je sama ustvarila nastali položaj, dogodek, občutke ipd.

Ampak s sovraštvom do drugega naredimo največ škode samemu sebi, in to v vseh pogledih.

Nehote se začne dogajati, da nam s časom oslabi imunski sistem. Če se v teh občutkih vztraja dlje časa, se zgodi to, česar si nihče ne želi: zbolimo. Sovraštvo namreč najeda notranje organe, poruši naravno notranje ravnovesje in naredi škodo na vseh plasteh (telesih) našega zemeljskega ustroja: na fizičnem telesu, mentalnem, umskem, astralnem … Avra postane polna lukenj in teme.

Resnica pa je, da takšna oseba sovraži sebe, ne mara sebe, ne sprejema sebe, ne spoštuje sebe, ne vidi sebe v pravi luči. Skratka njeno sovraštvo se kot bumerang vrača nazaj vanjo.

Ali si sploh kdo želi nekaj takega? Uničiti sebe zaradi iluzije, ki se imenuje sovraštvo?

Sovraštvu nasprotna je ljubezen. Samo skozi ljubezen in sprejemanje se zgodi ravnovesje in prepreči nadaljevanje škodljivosti do sebe ali nastanek bolezni.

Ampak kako ljubiti, če pa se sovraži?

Najprej se je treba ustaviti: STOP! Ustaviti ene in iste misli. Ustaviti krog vsakdanjega ponavljanja in nenehnega obtoževanja drugih: STOP!

Zdaj, ko se je takšen človek ustavil, je treba razmisliti, ali si zmore oprostiti? Oprostiti zaradi pomanjkanja razumevanja sebe in posledično drugih. V sebi je treba poiskati in tudi najti vzroke. Vzroki so zakoreninjeni globoko v človekovi biti. Nastali so kot posledica okolja in ljudi, kjer so odraščali. Nastali so kot posledica pomanjkanja razumevanja prave narave ljubezni in pomanjkanja vzgleda, ki bi pomagal osvetliti njihovo bit.

Veliko gorja nastane zaradi prepričanj, vzorcev, tradicije in vse mogočih omejitev, ki jih seje družina, družba in vera. Tako nastane v človeku veliko pomanjkanje, ki ga zapolni s sovraštvom, namesto z ljubeznijo. Človek postane čustveni invalid. Njegov um je ohromljen, srce zatrpano s strupi in duša pozabljena/izgubljena.

Globoko v človeku tičijo številne potlačene misli, dogodki in občutki, ki jih preprosto želi pozabiti, kot da nikoli niso obstajali.

Vendar drugače ne gre, kot da se ponovno podoživijo in osvetlijo z močmi razumevanja in odpuščanja. Samo z globinsko preobrazbo svoje biti, se zgodijo premiki na bolje.

Včasih si je treba preprosto vzeti čas zase – morda veliko časa – in narediti inventuro svojega življenja. Če se življenje ne odvija po našem »svetem prepričanju«, kako bi moralo potekati, potem je čas za iskanje vzrokov v sebi.

K zdravju pripomore notranja tišina (meditacija), ki pomaga umirjati um in telo.

Najprej mora človek najti mir v sebi, če ga želi videti zunaj sebe.

Najprej mora človek ponotranjiti zadeve, ki mu ležijo na srcu.

Najprej si mora človek dovoliti, da začuti svoje »srce«, ki se bo odzvalo s toplino.

Najprej se mora človek odzvati tihemu šepetu duše, ki ve vse o njem in bi lahko bila prvi in najpomembnejši svetovalec, če bi jo slišal.

Najprej mora človek pomagati sebi, če želi še kdaj srečati ljudi, ki bi mu radi od srca pomagali.

Najprej se mora človek predati očiščevalnemu »programu«, kot so na primer solze, ki pomagajo izmiti žalost in trpljenje; kot je na primer globoko sočutje do sebe; kot je na primer telesna dejavnost, narava, domače živali; kot je na primer pravilno dihanje, sproščanje ipd.

Veliko je možnosti za ozaveščanje, v kakšnih zmotah vse smo živeli, kakšne neumnosti vse smo počeli in jih še počnemo …

Za vse, kar obtožujemo druge, je razlog v nas samih. Drugi so tukaj zato, da nam pokažejo, kje smo šibki, česa se še nismo naučili in s čim imamo pravzaprav mi sami največ težav.

To je lahko zelo dolgotrajen in boleč proces, če v svojem sovraštvu ne prepoznamo sovraštva do sebe. Sami sebi smo največji sovražnik, krvnik ali rabelj. Samemu sebi počnemo tisoče grdobij, največje grozote, brez zavedanja, da nam drugi sploh ne predstavlja grožnje. Grožnja smo le mi samemu sebi.

Drugemu se morda niti ne sanja o našem sovraštvu, drugi nas morda celo sprejema z odprtim srcem. Ker pa smo sami zaslepljeni, tega ne moremo prepoznati.

Če sebe nimamo radi, se ne spoštujemo in smo grobi v mislih, besedah, dejanjih, potem smo sami sebi nastavili zanko za vrat. Karmični dolg se veča, naše trpljenje se množi, nerazumevanje raste in temu ni videti konca.

Ali je to res edina rešitve?

Torej najprej ozavestimo – s sovraštvom delamo največjo škodo sebi. Če ta resnica prodre do naše zavesti, potem bomo še TA trenutek opustili vsako sovražno misel, besedo ali dejanje tako do sebe kot drugih. In že smo stopili na pot, ki pelje v nasprotno smer od sovraštva …

Proti ljubezni! 




sreda, 15. september 2021

Čudeži Ljubezni!





Ali kdaj preprosto obmirujete v tišini v družbi s samim seboj?
TO JE TA ČUDEŽ LJUBEZNI.

Ali kdaj držite ljubljene za roko brez besed?
TO JE TA ČUDEŽ LJUBEZNI.

Ali se kdaj zazrete v daljino za soncem, za luno, za zvezdami ...?
TO JE TA ČUDEŽ LJUBEZNI.

Ali kdaj prisluhnete kosu na veji, čričku v travi, galebu na nebu ...?
TO JE TA ČUDEŽ LJUBEZNI.

Ali kdaj objamete ljubljene, ljubljenčka, drevo, ptico v letu ...?
TO JE TA ČUDEŽ LJUBEZNI.

Ali kdaj pohvalite sebe kot druge?
TO JE TA ČUDEŽ LJUBEZNI.

Ali se kdaj iz dna duše razjočete, od srca nasmejite, pristno razveselite ...?
TO JE TA ČUDEŽ LJUBEZNI.

Ali kdaj občutite globoko in srčno sočutje do planeta, do drugih, do sebe?
TO JE TA ČUDEŽ LJUBEZNI.

Ali ste kdaj srečni in zadovoljni brez razloga?
TO JE TA ČUDEŽ LJUBEZNI.

Ali ste kdaj iskreno navdušeni nad uspehi drugih kot svojimi?
TO JE TA ČUDEŽ LJUBEZNI.

Ali ste kdaj hvaležni za vse, kar imate?
TO JE TA ČUDEŽ LJUBEZNI.

Ali obožujete sebe, takšnega, kot ste?
TO JE TA ČUDEŽ LJUBEZNI.

Ali kdaj potujete z oblaki na nebu?
TO JE TA ČUDEŽ LJUBEZNI.

Ali preživljate čas v ustvarjanju (česarkoli), kar vas radosti?
TO JE TA ČUDEŽ LJUBEZNI.

Ali se kdaj zazrete v otroške oči in poslušate, kaj vam pripovedujejo?
TO JE TA ČUDEŽ LJUBEZNI.

Ali razumete govorico trave, gozda, potoka, kamenja ...?
Ali poznate šum vetra, dih morja, zven tišine?
Ali dovolite, da vas očistijo in osvežijo dežne kapljice ...?
Pravzaprav ali dovolite, da vam dežek opere lase ...?
...
In tako v neskončnost ...

TO SO TI ČUDEŽI LJUBEZNI.
VZHOD SONCA - PONOVNO SIMONCA

torek, 14. september 2021

Obstajajo vrata!

  

    Obstaja nešteto vrat.

Nobena zunanja vrata ne vodijo k svobodi.

Vsa zunanja vrata so oznanilo, da smo deležni potuhe, ker se ne nameravamo usmeriti proti edinim vratom, ki vodijo k resnični svobodi.

Zunanja vrata so oznanilo, da zunaj ni svobode, ne glede na vsa prepričanja, vso jezo, gnev in težave. Tudi "pred tem časom" niso ponujala svobode.

Vedno je bilo nekaj, vedno je bil nekdo, ki nam jih je pred nosom zapiral. Vedno tako tudi bo. Če ne bo TO, pa bo kaj drugega.

Če kdaj, potem ZDAJ je treba usmeriti pozornost na notranja vrata. V tem grmu tiči zajec.

Ko prilivamo svojo tožbo na vsesplošno tožbo, dajemo svojo dragoceno življenjsko energijo v razdvajanje zunanjih svetov.

Kdor bo našel ključ do notranjih vrat, ne bo več iskal svobode zunaj sebe. Ne bo niti ZA niti PROTI.

Preprosto se bo oddaljil od vsega in postal opazovalec zunanjega kaosa.

S tem, ko ne bo sodeloval v nobeni igri merjenja moči, bo naredil največ za svet in zase.

Vse skupaj je treba preprosto spustiti in ne sodelovati.

Šele takrat bo začela teči energija v pravo smer - v zavedanje, v ozaveščanje.

Ni lahko izstopiti. Težave se bodo nadaljevale, vendar mi smo tisti, ki ne bomo več prispevali energije za razplamtevanje zunanjih dejavnikov.

Namen bo izničen - pogreznil se bo sam vase.

Če nihče ne bo sodeloval (ali vsaj večina), kdo bi potem še imel veselje, da greni življenje sebi in drugim?

Za izstop je treba potrkati na edina vrata, ki vodijo k miru in svobodi - to so vrata, ki jih nosi vsak globoko (ali visoko) v sebi. Tam je ključar - naša duša, zavest.

Vsekakor čaka, da ji prisluhnemo. Samo tam se lahko najde vse to, kar se išče zunaj.
Nekoč, pred davnimi, davnimi časi ... je človek trpel. Vedno je trpel. Trpi tudi danes.

Zunaj se nič ni spremenilo ...

Kolesnica se vrti po istem tiru in tako v neskončnost.

Ko stopimo v os kolesa in obmirujemo v tišini, se vse zunanje dogajanje oddalji ...

Šele takrat se posveti/zasveti prava notranja modrost, ki jo zaman iščemo izven sebe.