petek, 26. junij 2020

Kako do RAZSVETLJENJA? Začela bom na koncu ...


Glasi se takole:

»Spoštovana diplomantka doktorskega študija iz Ved in Znanja o RAZSVETLJENJU!

Sporočamo vam, da svečane podelitve doktorata iz doktorske disertacije z izbranim naslovom: "RAZSVETLJENJE" ne bo.

Zato vam »diplomsko listino« pošiljamo kar po zračni pošti. Pismonoša ne bo niti beli golob, saj je diploma zavedena samo v duhovni obliki in se je ne da natisniti ali kako drugače materializirati.

Pravzaprav bo za vse tiste, ki še nikoli niso raziskovali te teme, ta tema za vašo svetlobo ostala nevidna. 

Osvetliti je ne bo mogla niti vaša svetloba, kajti temo lahko razgrne samo lastna razsvetlitev.

Vsi, ki pa so že razsvetljeni, vas bodo tako ali tako prepoznali po vaši svetli naravnanosti.

Tako – zdaj veste!

Želimo vam veliko uspeha na vaši nadaljnji poti in veseli bomo, če se boste vračali na naš DUHOVNI UNIVERZUM bodisi kot študent pri nadaljnjem študiju ali pa kot strokovnjak, ki bo sodeloval z nami pri različnih projektih, ali kot gostujoči strokovnjak, ki svoje delo predstavlja študentom in svoja znanja prenaša na mlajše generacije. Morda pa se boste odločili za mentorstvo našim študentom, ki vsako leto prihajajo na prakso.

Upamo, da bomo o vas slišali še veliko dobrega in z vami tudi sodelovali.

Veseli bomo tudi, če boste naše sodelovanje začeli s članstvom v Društvu UNIVERZA LJUBEZNI, za katerega vam pošiljamo pristopno izjavo.

Da bi študij na univerzumu še izboljšali, pa vas prosimo, da izpolnite anonimno anketo o izobraževanju na našem DUHOVNEM UNIVERZUMU.

Iskrene čestitke Vam, Vašim družinam, prijateljem in vsem, ki so vas na tej poti spremljali in spodbujali ter verjeli, da zmorete.

Hvala za razumevanje in lep pozdrav.

                                                                     Duhovno vodstvo Univerzuma




nedelja, 7. junij 2020

"JAZ" in GOZDNE JAGODE




Kaj meni pomeni: »Poslušati samo sebe!«

Veliko duhovnih praks temelji na obilju neznanih izrazov, tujih besed, zavitih v pomembnost človeka, ki jih razkriva.

Osebno sem se velikokrat prebijala skozi to »znanost« s pomočjo neštetih knjig, spleta in različnih slovarjev. Zavedam se, da se bodo tega lotili le najvztrajnejši.

Ker večina še vedno izrablja poduhovljenost za nekaj, kar ni dostopno brez mukotrpnih seminarjev, zapletenih tehnik in dolgoletnega učenja, sem se osebno odločila za bolj prefinjen in spontano naravnan način podajanja znanja.

Privlači me predvsem naravnost in sproščenost, kajti v tem se skriva velika moč; veliko več modrosti, kot je to videti na prvi pogled.

Da vas ne utrudim s predolgim uvodom, bo bolje, da takoj preidem iz teorije v prakso.
»Poslušati sebe« pomeni, slediti samemu sebi. Slediti mislim, prebliskom, idejam in vsemu, kar se točno v tem trenutku; torej »tukaj in zdaj« dogaja okoli nas. To je možno v trenutkih sproščenosti in zaupanja svojemu notranjemu vodstvu.

Na primer! Včeraj zvečer sem nastavila notranjo budilko na peto uro zjutraj. Sicer sem se zbudila nekaj po peti uri, kar pa v nedeljskem jutru res ni bistveno.

Za trenutek me je premamila misel, da bi se obrnila in še malo zadremala, pa me je pogled skozi okno vseeno spodbudil, da vstanem.

Jutranja svetloba, ptičje petje iz bližnjega gozda in želja, da uresničim zastavljeno željo po zgodnjem sprehodu ali lahkotnem teku, so premagali trenutek »slabosti«.

Objel me je gozd s svojo svežino, lahnim vetričem in obiljem zelenila. Zadihala sem globoko vase to obilje in se podala po znanih poteh.

Večino časa imam v glavi zastavljen kompas, ki me vodi v smeri notranje tišine – pomeni mislim dam prosto pot. Z nobeno se posebej ne ukvarjam, zato počasi otrpnejo, saj nimajo energije in moči, da bi prevzele vodstvo nad mojim razpoloženjem. Tako so intervali brez misli vse pogostejši in s tem notranji mir in tišina vse daljša. Tudi v času gibanja, ne samo pri meditiranju.

Večkrat se ustavim, usmerim pozornost na žvrgolenje, šume iz grmovja, opazovanje gibanja vrhov dreves in podobno.

V nekem trenutku me misel ponese na kraj, kjer sem se nekoč »napasla« gozdnih jagod. Spomnim se, da bi se lahko v kratkem odpeljala s kolesom do tega prostora, saj je vendar prav zdaj v teku sezona jagod.

Skozi mojo glavo šine sporočilo: »Gozdnih jagod, kolikor hočeš!«

»Vem«, si mislim in se podam na lahkotni tek. Misel pa vztraja in me nagovarja, naj namesto levo, zavijem po poti na desno. V tistem trenutku je to pomenilo, da bom skrenila iz svoje zastavljene tekaške poti. V sebi se še vedno upiram, saj bi tek v desno pomenil veliko daljši krog. Nisem bila prepričana, da si želim podaljšati jutranje razmigavanje še za kakšno uro.

Glas v notranjosti se ponovi in vame zasadi misel: »Gozdnih jagod je toliko, da se jih boš najedla.«

»O, tega pa ne verjamem!«, si odgovarjam z nasmehom in se vendarle odločim raziskati ali je v tem kaj resnice. Ali je notranje vodstvo resnično in me bo vodilo na mesto, kjer rastejo gozdne jagode tudi tukaj, v moji neposredni bližini?

Torej med tekom zavijem desno namesto levo in se prepustim. »Jaz« nimam več glavne besede. Glavno besedo dam notranjemu vodstvu.

Čez nekaj sto metrov se v trenutku ustavim. »Dobro« si mislim. Nekaj krat globoko vdihnem in izdihnem, pogledam v tla in zagledam gozdne jagode.

Velikokrat me je pot že vodila tu mimo, vendar jih do zdaj še nikoli nisem opazila. Počepnem in začnem uživati v gostiji. Vabljive jagode se prikazujejo ena za drugo, a v meni raste čudenje, od kod so se vzele.

Oblije me hvaležnost in zajame radostno vzdušje. Uživam in razmišljam o čarobnosti življenja, ki razveseljuje na vsakem koraku.

Seveda v primeru, da PRISLUHNEŠ SAMEMU SEBI.

Gozdnih jagod ni bilo samo za vzorec. Resnično sem se jih najedla. To je bil zajtrk, ki mi ga je nepričakovano ponudila narava.

Kot vemo, so vse nepričakovane sladkosti v življenju nekaj najlepšega in nepozabnega. Pa naj gre za gozdne jagode ali katerokoli drugačno vrsto radosti.

Življenje ponuja – na nas je, da slišimo, vidimo in ne nazadnje tudi sprejmemo vse ponujeno.

Poslušaj samega sebe in našel boš, kar iščeš!



sobota, 6. junij 2020

POTOVANJE DUŠE


Potovanje duše ...
od Slov. Bistrice do otoka Krka, otoka Murterja ...
in ob tem še v svetove, ji jih ni na nobenem zemljevidu.
Simona Babič



Nekaj o potovanju duše ...

Videnje in slišnost nevidnih energijskih tokov sem spoznala skozi predstave, ki jih je uprizarjala moja duša.

Pripravila me je do tega, da sem postala globoko pozorna na dogajanje v svoji notranjosti.

Poslušanje me je vodilo v slišanje.

Pozornost me je vodila v videnje.

Naenkrat so se začele vrstiti predstave neznanega.

Prestopila sem prag v nematerialni svet in začela spoznavati, kje vse sem nekoč že hodila, kaj doživela, kateri občutki so me še posebej zaznamovali ...

Vse, kar se je odslikavalo na notranjem ekranu, ni bilo vedno všečno niti razumljivo. Včasih me je plašilo, vzbujalo jok ali druge negativne občutke.

Sčasoma se je veliko vsega "počistilo", se razjasnilo in okrepilo moja spoznanja povsem drugačne vrste. Predvsem ta, ki sem jih do nedavnega sprejemala, kot edino stvarnost.

Razvila sem vrsto novih pomočnikov; kot na primer meditacija, intuicija, sledenje znamenjem, sinhronim dogodkom, slišanim sporočilom na videz od nikjer, občutkom v telesu, pogovoru naključnih ljudi ipd.

Postajala sem vse bolj dojemljiva, odprta, čuteča in seveda vse bolj hvaležna.
Zakaj? Ker sem še sedem let nazaj menila, da je TO - TO. Da se mi v življenju ne more zgoditi nič takega več, kar bi me lahko presenetilo.

Presenetljivo kajne?

Ko sem vse izpustila iz rok - se vdala - in kasneje dokončno tudi predala številnim "vodnikom", tako telesnim kot nebesnim ... No - takrat se pa se je začelo dogajati.
Hm! Danes sem pozorna učenka in modra učiteljica.

Zame je postalo najpomembnejše raziskovanje skrivnosti zavesti - zavedanje svojih polnih zmožnosti in sposobnosti.

Nekaj več o potovanju duše oziroma o tem, kakšen prebrisan način je izbrala duša, da se predstavi moji osebnosti, najdete v treh knjigah:


1. VZHOD SONCA - PONOVNO SIMONCA (2015)
2. Ljubezen@izbiraj.Si? (2016)
3. Ime ji je Ljubezen (2018)


Vse tri knjige so na voljo v knjižnicah po Sloveniji, nekaj pa jih je še na prodaj.
V primeru, da izberete nakup, mi pišite na ponovno.simona@gmail.com.

Vendar pozor!

Dokler menite, da vaše potovanje duše ni nekaj najpomembnejšega v vašem življenju, tako dolgo vas bo lastno zadrževanje tega omejenega sveta odtegovalo od tovrstne literature.

Dokler držita človeka v krempljih samo-pomembnost ali samopomilovanje, tako dolgo bo tudi uživanje radosti v svoji neskončnosti in neomejenosti zanj povsem nedosegljivo.

ponedeljek, 1. junij 2020

Recenzija knjige TANTRA


Prvi odmevi na prevod knjige: TANTRA – vrhovno razumevanje (OSHO)
Založba Primus 2020
Prevod: Simona Babič

"Če še ne poznate OSHA, je knjiga Tantra dobra priložnost, da ga spoznate. Kot tudi dobra priložnost, da spoznate tantrični pogled na življenje."

Res je, da sem delo prevajala s pikolovsko natančnostjo.
Res pa tudi je, da sem ob delu neizmerno uživala.
Zakaj?
Zato, ker sem s prevodom končno dobila vpogled v svojo tantrično izkušnjo.
Ko si v procesu teh mističnih doživljajev ne razumeš, še manj dojameš.
Ko sem prvič prebrala knjigo TANTRA sem bila tako navdušena nad preprosto, a nadvse modro razjasnitvijo, da sem to znanje želela deliti naprej.
TANTRO danes imenujem: mistična znanost.
Za knjigo si bo treba vzeti čas. Ne da se je prebrati na dušek.
Ko jo boste prebrali prvič, jo boste okusili.
Ko jo boste brali drugič in tretjič, se boste čudili - knjiga daje občutek, da vsakič znova berete drugačno knjigo.
Namreč ob branju se bo širila vaša zavest, intuicija.
Odpirali se bodo novi svetovi. Preprosto boste zaplavali v svojo izkušnjo.
Med razlage so vključene zgodbe, tudi smešne, ki dajo knjigi še poseben čar.
Če je v vas že zasajeno seme tantre, je možno, da vas bo poneslo na popotovanje, o katerem se vam danes niti ne sanja ...
Želim vam čudovito potovanje ... nikar ne mislite, da bo vse teklo mirno in gladko. Veliko bo brzic, kanjonov in stranskih rokavov.
Ampak prepustite se toku - naj vas nosi po svoje ... proti vrhovni izkušnji in vrhovnemu razumevanju. 
Zaznamek: Simona Babič
💗




Knjiga: Tantra

Avtor: Osho
Primus 2020
To je učbenik, ki nam je dan. Darilo besed in senc, ki stopajo ob njih. Darilo neizrečenega, kar bo sedlo v telesa, ki so pripravljena. Bolj bodo votla, prazna, bolj jasen bo učinek odrešujočega spoznanja, da vse že je. Da iskanje ni potrebno. Da je celo odveč. »Išči in zgrešil boš ... ne išči in našel boš.«
Da je sprejetje stanja kot je tisto, kar vodi domov. Ko smo najbolj sproščeni in naravni, smo najbolj močni in svobodni. Bolj ko se bralec počuti negotov, bolj ko se zaveda, da ni ne to in ne ono, da je nihče, da je tisti votli bambus, ki ga Osho tako rad omenja, bolj se bliža vrhunski izkušnji. In če nisi nič, kdo je potem ta, ki trpi?
Preberi knjigo. Našel boš.
Doseči ničnost, pomeni doseči vse, pravi Osho in s s knjigo tantra povabi v smeri Praznine.
Že po prvih straneh se zjasni meglica, sploh ni treba brati do konca. Nič ni treba. Sproži se občutek, da je vse kot je, prav. Ko beremo Osha, pustimo oklepanje starega. Zavemo se strahu, ki nas bremeni, da bi življenje sprejeli, kot je. Prejemamo tantrični pogled na življenje. Pogled, kjer se ego umakne sprejemanju. 
Tantra pravi: »Bodi to, kar si« in to je edino, kar tvoje bitje v resnici sploh lahko doseže. S sprejemanjem želje odpadajo.« 
Kdor rad podčrtuje citate avtorjev, je Oshova knjiga dragulj. »Resnične stvari se dogajajo prav med besedami.«
V knjigi je čutiti, da je prevajalka Simona Babič zaznala tankočutnost sporočila, se brez dvomov in lastnih sodb zlila s prvotnim besedilom in nam s slovenskimi besedami pričarala izkušnjo mistika. Zdi se, da se ji ni mudilo in da je prevod plod sproščenega dela, ki je lepo stekel. Kot tudi oblikovanje Žige Valetiča. Pravi poudarki, pravi razmiki. Knjiga diha in daje navdih. 

Urška Krišelj Grubar