Se
spomnite zgodbe o Šeherezadi in pravljic 1001 noč?
Šeherezada
je svoje življenje podaljševala tako, da je sultanu vsako noč pripovedovala zgodbe
in proti jutru v najbolj napetem delu pretrgala pripoved. Tako ji je sultan
vsakič znova podaril življenje še za eno noč. Po tisoč in eni noči se je
sultanu jeza polegla in življenja brez nje si ni mogel več predstavljati.
Šeherezada
si je na ta način rešila življenje in postala kraljica.
*
Ste
kdaj pomislili, da bi popotovanje do resnice, lahko bilo podobno potovanju
Šeherezade?*
*(ime arabsko – perzijskega porekla pomeni: svobodna, vzvišenega rodu)
Popotovanje
do resnice – do resničnega sebe – namreč prav tako zahteva vsaj 1001 noč, 1001
dan in 1001 trenutek vsak dan …
Zgodbe,
ki se na takšnem potovanju stkejo, prav tako postajajo vse bolj zanimive in napete.
Na koncu se skoznje razsvetlimo in postanemo kraljice in kralji svojega
življenja.
A
kako začeti? Kateri so bistveni koraki na tej, vsaj 1001 dan dolgi noči?
Lahko
jih strnemo v nekaj pet, deset … Prehoditi pa je treba vse. Šele, ko jih prehodimo,
ozavestimo, da je resnica o nas samih nekaj čisto drugega, kot smo mislili pred
tem …
Na
primer, da so najbolj napeti deli tega potovanja sestavljeni iz petih temeljnih
korakov:
1. VSE, kar drugi govorijo, je drugotnega pomena; poslušaj
samega sebe.
2. Hvaležnost
je maternica za rojstvo vsega novega; ko jo izražamo vsak dan, postane zvezda
stalnica in se odziva s čudeži. Po navadi povsod tam, kjer ne pričakujemo.
3. Osvoboditev zunanjih
bremen nosi notranjo svobodo. Ne obstaja svoboda izven sebe.
4. Odlično je
beseda, ki vsemu reče: DA in nikoli: NE. Reci v sebi: da – odlično nosi
razrešitev. Ne glede na težo položaja, dogodka ali stanja, se zgodi premik, kar
se da hitro, zlahka in z najmanj ovirami.
5. Ljubezen nima
drugega namena, kot da nas popelje do razsvetljenja naše biti. Ne obstaja nič
večjega in mogočnejšega, kot je stanje biti ljubezen. Z ljubeznijo pod roko
dosežemo VSE – DOBESEDNO.
Ko
damo času čas in raztegnemo korake v svojem tempu, sledi na temelju nabranih
izkušenj osvetlitev prehojene poti.
Prehojena
pot nosi zadovoljstvo in mir v »duši« - in to ne več trenutno, temveč se neustavljivo
podaljšuje.
Zadovoljstvo
se občuti ekstatično in poživljajoče. Pretočnost se oplaja z energijo, ki je je
na pretek (kot kaj kmalu ugotovimo).
Na
koncu ni treba narediti nič drugega, kot dovoliti/dopustiti, da lahko steče
skozi nas.
Prosto
pot ji omogočimo v meditativnem razpoloženju, brez misli …, v stanju popolne ljubezni.
