POZORNOST
NA PRISOTNOST
Vsi smo bitja
ljubezni, a
temu ne posvečamo pozornosti, ker nismo prisotni. Posledično življenje ni »čudežno«
in ničemur se več ne čudimo.
Pozoren je ta, ki zna opazovati, kaj se dogaja v trenutku,
v katerem je prisoten – TUKAJ in ZDAJ.
Ko TUKAJ vidi, ali občuti sebe in vse okoli sebe in
pozorno spremlja stanje, v katerem je ZDAJ.
Očitno tega ne počnemo. Z mislimi od tu in tam, smo
samo nekje drugje. Brez prave povezave pa venomer begamo in nekaj iščemo izven
okvira sedanjega trenutka.
Okupirani s prihodnostjo, se selimo v preteklost in
trepetamo, kaj bo naslednje.
Nemiren duh v nemirnem telesu kroži po ustaljeni orbiti
in ne izstopi iz začaranega kroga.
Biti samo TUKAJ in ZDAJ je stanje, ki ga lahko
dosežemo le s pozornostjo. Pogled, usmerjen naprej, pokaže pred seboj celotno
sliko, ki jo ta hip »potrebujemo«.
Če smo na avtocesti, zadostuje pogled na cesto in
pozornost na dogajanje okoli nas. Če smo na sprehodu, zadostuje pogled na drevo
ali več njih in pozornost naj ostaja med njihovimi krošnjami. Če smo v
trgovini, se zberimo do te mere, da pozorno izberemo, kar smo se namenili in
čim prej odidemo od TOD (varno, kar
se tiče denarnice in smiselno glede tega, kar resnično sploh potrebujemo), itd.
Spremembe v obnašanju bodo narekovale zanimive premike
v prisotnost.
Zavedanje bo rastlo in to, kar bomo počeli, v tem bomo
prisotni. Pridobili bomo čas – potreben, da delo opravimo v najkrajšem možnem
času – saj bomo prisotni.
V obratnem primeru bomo porabili veliko več časa, ker
bomo vmes z mislimi jadrali še po preteklosti in morebitni prihodnosti.
Svetovno zanimivo bo postalo, ko bomo resnično svetilnik v trenutku, ko utripne.
Takrat bo zasvetila tudi »žarnica« v naši glavi in
prav »to« bo trenutek, ko se bodo lahko »rodile« nove ideje, prebliski ali
domislice ob ustvarjanju nečesa novega.
Prisotnost pa ima še številne druge blagre. S
pozornostjo bomo postali privlačnejši, saj bomo vsakega, ki bo šel mimo nas
tudi opazili in mu imeli čas nameniti trenutek pozornosti.
Ne bomo gledali »skozi« ljudi, ne bomo hodili drug
mimo drugega, ker se bomo videli. S tem ko se bomo videli, bomo lažje začutili
resničen tok dogajanja. Izkrivljanje dogodkov bo manjše, saj ne bomo z mislimi
nekje drugje, temveč točno ob tem in tem človeku oziroma v tem in tem dogodku.
Blagor vsem, ki se tega zavedajo. Življenje se začne s
pozornostjo vračati nazaj.
Nismo več samo lutke ali marionete, ki plešejo na
nevidni vrvici, ki jo vodi nekdo drug, temveč smo mi tisti, ki vodimo svoj
pogled in presek v sedanjosti.
Če nič drugega, bomo zagotovo manj utrujeni in veliko
manj podvrženi slabi volji, ker zanjo praviloma ne bo razloga. Če smo resnično
ZDAJ in TUKAJ, odpade vse, kar nas je v preteklosti spravljalo v slabo voljo in
hočemo to sočasno »reševati« v sedanjosti.
Hkrati bomo polni navdušenja, ker ne bo temnega pogleda
v prihodnost – bo le ta trenutek, ki mu dejansko ne bo nič manjkalo.
To pa je že skoraj podobno čudežu, kajne? Pogled na
ZDAJ in TUKAJ, brez teže »drugih« časov, bo lahkotnejši, mirnejši in precej
svetlejši. In to ne samo, ko bo zunaj dan, temveč tudi, ko se bo znočilo.
Svetilnik v nas lahko popolnoma enako in v istem ritmu
sveti tudi, ko ni v bližini sonca. Sence se bodo poskrile kot vedno, kadar nanje
s pozornostjo posvetimo in ostanemo prisotni točno tukaj, kjer smo in uživamo v
tem hipu.
Naslednji hip bo prišel, ko bo prišel in nanj bomo
usmerili svojo pozornost, ko bo tukaj.
Čemu prehitevanje ali zastajanje? Samo ZDAJ je
življenje radostno, in to prav TUKAJ, kjer se dogaja.
Aleluja!
Pisarka Simona
