Človek z več čutnim zaznavanjem je človek, ki ni omejen na pet
čutov. Pet čutov skupaj tvori en sam senzoričen sistem, katerega predmet
zaznavanja je samo fizična resničnost.
Drugi senzorični sistem je intuicija.
Intuicija je enaka več čutnemu zaznavanju in je glas
nefizičnega sveta.
Odmeva kot misel, da smo več kot um in telo – da smo duša –
in da obstaja razlika med osebnostjo in dušo.
Osebnost je um, telo in intuicija.
Duša pa je tisti del, ki je obstajal, preden smo se rodili in
bo obstajal, ko bomo umrli. In to je ta del, ki hrepeni po harmoniji,
sodelovanju, deljenju in spoštovanju do življenja.
Ko ustvarjamo življenje s temi nameni, se uskladimo s svojo
dušo – izkušnja postane nenehna hvaležnost in ljubezen.
Več čutno zaznavanje je zavedanje z ravni duše.
Takrat lahko svoje življenje vidimo iz širšega zornega kota - večjo dimenzijo slike - ki vključuje izkušnje preteklih življenj.
Iz te višje perspektive lahko vidimo, da nas življenje
poskuša voditi v smeri, v katero želi naša duša – v smeri večje zavesti in
svobode.
Izkušnje v našem življenju niso naključne – so namenske in
smiselne.
Vsak ima ogromen potencial za širjenje tega zavedanja –
zavesti.
Vsaka izkušnja je posebej prilagojena nam samim.
Vsaka okoliščina – s katero se srečamo, ob upoštevanju
modrosti; kot tudi vsaka odločitev, ki jo ob tem sprejmemo – je najboljša okoliščina
za našo duhovno rast.
Vsaka okoliščina enako služi vsem vpletenim.
Nikoli ne naletimo na ljudi, od katerih bi se samo mi učili
in ki bi na primer samo nam pomagali pri duhovni rasti. Vsaka rast je vzajemna
ali obojestranska.
Vsaka okoliščina postreže vsem enako in služi vsem vpletenim,
čeprav vsakemu na svoj način.
