9) MOJSTRSTVO LJUBEZNI

MOJSTER LJUBEZNI je ta,

ki je sam sebi najboljši svetovalec.

 

·     Kdor zmore postati sam sebi najboljši svetovalec je premagal občutke nemoči, nevrednosti in nespoštovanja samega sebe.

·     Vse že vemo, samo smo pozabili – skozi eone let in mnoga življenja –, da smo bitja vredna vsega najboljšega.

·       Torej si pomagajmo na način, kot bi nam pomagal najbolj zvest partner, najboljši odvetnik, najpametnejši svetovalec in najbolj predan ljubimec.

·       Poiščimo v sebi vse svoje posebnosti, edinstvenosti in jih obelodanimo na način, ki nas bo vreden.

·       Nismo rojeni za trpljenje, žalost in slabo počutje - mi smo bitja luči, svetlobe, smo enkratni popotniki na poti do ozaveščanja ljubezni in vsega dobrega, kar le-ta prinaša.

·       Ni daleč dan, ko bomo tudi drugim zmogli posvetiti na njihovi poti in jim olajšali marsikateri korak z nasveti, porojenimi iz lastnih izkušenj. Če nas bodo drugi slišali ali ne, pa ni več na nas. Lahko ponudimo, vendar če nekdo še ni pripravljen, ne vidi in ne občuti, dovolimo, da si vzame čas – kolikor ga potrebuje.

·     Kot vsako seme potrebuje ugodne pogoje za kalitev, tako se tudi vsako bitje razcveti ob pravem ali njegovem času.

8) MOJSTRSTVO LJUBEZNI

 

8)         MOJSTER LJUBEZNI je TA,

ki poje, pleše in se veliko smeji.

 

·       Da – prav ste razumeli. Ljudem je življenje dano za uživanje in ne za trpljenje.

·       Na poti življenja je treba vnesti čim več humorja (zdravega), kajti smeh je »božje darilo«. Kdor poje, slabo ne misli. Kdor pleše, sprošča adrenalin na zdrav način.

·    Smeh že na splošno nosi pol zdravja, saj osvobaja čute, stres, napetost in razširja srce. Smeh je treba vnesti v vsakdanjik in se smejati od srca, na vse pretege in povsem sproščeno. VSAK DAN!

·       Ni boljšega zdravila kot smeh na lasten račun ali nasploh na številne človekove neumnosti, ki jih vsak dan počnemo z vso resnostjo. A življenje ni namenjeno resnosti, strogosti in togosti – temveč prav nasprotno.

·       Ozavestite, da je smeh dan samo človeku. Poleg razuma, kajti razumne so tudi živali – na primer mravljice in čebele so vzornice – a smeji se lahko le človek. Čemu ne bi tega potenciala izkoristili na polno? In ob tem v smeh pritegnemo še druge.

·       A pozor! Ne mislim, da se smejimo in s tem norčujemo iz drugih … to je samo znak nezrelosti. Smeh na svoj račun ali na splošno na vse več kot neumne ali nerodne dogodke, ki jih življenje v obilju nosi kar mimogrede.

·     Smeh in jok sta dve plati ene medalje. Če se ne moreš smejati globoko iz svoje notranjosti (iz trebuha), ne moreš niti jokati.

·   Ko se smejimo, se naš miselni proces ustavi in takrat smo v resnici v meditativnem razpoloženju. Smeh nas osvobaja stresa in napetosti.

·       Kdor se samo hihita, ali smeji v zakrčenem, nesproščenem stanju, lahko ob tem še vedno razmišlja. Samo pristen in glasen smeh sprošča trebušno prepono in krepi mišice trebuha. To je prvovrstna masaža notranjih organov in kot takšna izjemno zdravilna. Ne pravijo zastonj, da je smeh pol zdravja.

 

 

7) MOJSTRSTVO LJUBEZNI

                    

MOJSTER LJUBEZNI je ta,

ki zna uravnotežiti moško in žensko energijo v sebi; 

ki zna intuitivno s pomočjo naravne inteligence upravljati energijo.

 

 

·     Velikokrat smo v položaju, ko se spopadeta ženska in moška energija – nežnost pomešata z aroganco, ljubezen prepredena s strahom, privlačnost z odbojnostjo, sprejemanje brez dajanja, milina s frustracijami … skratka nasprotja kot jin in jang.

·     Ženska milina in moška odločnost – v tem ni nič slabega. Naučiti se razumeti in sprejeti – pomeni uravnotežiti dva nasprotna si pola ali spola.

·  Sama ženstvena in ranljiva energija je nasprotje mogočni moški energiji. Kar je čudovito, ko je pravilno uporabljena. Ženska moč je prav v njeni nežnosti in sprejemanju kot tudi dopuščanju, da moški ostajajo moški.

·  Sama moška energija ponuja zaščito in varovanje in lahko zelo ugodno vpliva na partnerski odnos v primeru, da je ženska razumevajoča podpora. Moška energija, ki je pravilno usmerjena, v ženski prebuja poživljajočo in ustvarjalno spolnost, ki zdravi oba.

·   Od moškega, ki lahko enakovredno izraža svoja čustva in občutke, naj se ne pričakuje, da je v vseh pogledih zaslomba. Prav s svojo odprtostjo in sprejemljivostjo bo ženska izkazala podporo svojemu moškemu. Obojestransko sprejemanje v celoti ustvari novo celoto.

·     Višji namen pa je, da vsak posameznik postaja celota in zna upravljati tako z žensko kot tudi moško energijo.

 

6) MOJSTRSTVO LJUBEZNI

 Mojster Ljubezni je ta, ki najde mir v nemiru.

 

·       Le kaj bi to pomenilo? Ali se zavedamo, da smo vedno najprej v družbi s samim seboj. Ne glede na to kje smo, koliko ljudi nas obkroža – vedno smo najprej sami s seboj. Koliko bo vrvež okoli nas vplival na nas ali ne, je naša izbira.

·       Zmeda, prepiri in nesoglasja so občutki drugih in njihovo delo. Naj se okoli nas razbesni še tak vihar, kaos ali karkoli drugega, vedno smo mi tisti, ki se odločimo, kako se bomo odzivali in ob tem počutili.

·       Ni nujno, da nas ponese v nemirne vode, zato je smiselno izstopiti iz igre drugače mislečih in se postaviti v vlogo opazovalca, brez osebnega čustvenega vpletanja. Samo opazujmo in ne sodelujmo. V tem primeru se bo nevihta okoli nas veliko prej unesla kot pa, če nas potegne v svoj vrtinec.

·       Nismo dolžni razreševati konfliktov drugih in njihove travme, s katerimi nas zasipljejo, ko opazijo, da smo empatični. Lahko smo sočutni, razumevajoče, a se čustveno ne vpletajmo, kajti s tem ne razrešimo ničesar. Kot opazovalec, brez aktivnega čustvenega sodelovanja tudi hitreje in učinkoviteje odreagiramo na vsakršno težavo.

·       Zatorej mir v nemiru pomeni, da si dovolimo biti opazovalec dogodka in ne glavni igralec. Ko je poteza na nas samih, presodimo, koliko se vse skupaj tiče nas samih.

·       Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, je pravilo, ki mu je vredno prisluhniti, ko se nad nas zgrnejo težave vseh vrst in oblik. Mir v duši se najde tako, da nastopi akcija samo, ko je zanjo čas in ne vsak trenutek, ko se nekdo spomni, da moramo sodelovati v njegovi igri.

5) MOJSTRSTVO LJUBEZNI

 MOJSTER LJUBEZNI je ta ,

ki zna izražati čustva in občutke.

 

·       Ne bodimo kot hlod, kot meč, kot kamen … kot neživa narava, ki samo obstaja in ne izraža zahtev po čustveni rasti.

·       Izražanje svojih občutkov je nekaj najbolj naravnega in neminljivega. Ob tem bodimo odprti, iskreni in brez namenov v ozadju.

·       Vedno se lahko izražamo na sebi lasten način brez namena, da drugega ranimo.

·       Ne tlačimo svojih občutkov, ker se bodo samo kopičili in nekega dne izbruhnili kot vulkan (ali besedno v komunikaciji ali v obliki agresivnih dogodkov ali v obliki bolezni na psihofizičnem nivoju …). Tudi če nimamo nikogar ob sebi, se lahko pogovorimo s samim seboj, ob tem pa so nam nevtralna družba hišni ljubljenčki, ki nas imajo brezpogojno radi.

·       Do sebe bodimo nenehno skrajno ljubeči, čuteči in pozorni do lastnih potreb. Zadovoljujemo jih lahko na raznovrstne načine, ne da druge oškodujemo ali prizadenemo.

·       Najdimo pot in način do duhovne zrelosti in uravnovešenosti in si zapomnimo – VSE JE ENERGIJA – naše misli so odraz našega stanja, občutkov.

·       Ne kaznujemo se, če nismo po svojih »kriterijih« popolni. Vsekakor smo najboljša različica samega sebe v danem trenutku. V naslednjem smo lahko že drugačni – ali boljši, če se želimo nadgraditi. Nikakor pa si ne stojmo za vratom in ne bodimo sami sebi rabelj ali nenehna grožnja.

·       Zmožnost pohvaliti sebe – pomeni sposobnost pohvaliti druge. Vsak dan obstaja vrsta priložnosti za pohvalo in zahvalo sebi in drugim.

·       Iščimo priložnosti in ljudi, s katerimi bomo rastli in se izogibajmo krvosesov. Ne iščimo somišljenikov za tarnanje, jadikovanje in pritoževanje. Vedno poiščimo takšne, ki so vse to že prerasli in iz svojih izkušenj zmorejo razumeti našo.

·       Obstaja tisoč in en način izražanja svojih občutkov in čustev – ne bodimo hladni kot severni veter niti tako občutljivi kot mimoza. Tudi v tem aspektu doživljanja samega sebe je priporočljivo poiskati ravnovesje. Prevelika vznemirjenja in vzhičenosti slej kot prej vodijo v obratno smer in rušijo mir.

·       Zmernost v vsem, kar počnemo, na koncu prinese veliko več koristi kot vsakršno pretiravanje – tudi v izražanju svojih občutkov in čustev, kajti največje zadovoljstvo prinaša prav ravnovesje ali prava mera vsega omenjenega.

4) MOJSTRSTVO LJUBEZNI

MOJSTER LJUBEZNI je ta,

ki ljubi in je ljubljen.

 

Kdor ljubi smelo, s polnim srcem in z navdušenjem – z dušo – je ta, ki je v sebi združil modrost z inteligenco.

 

·       Ljubiti nekoga brez vzroka – je najbližje pravi naravi ljubezni. Ko sploh ne vemo, zakaj imamo nekoga radi – a imamo ga močno in od vsega srca radi – takrat je to najbližje resnici ljubezni.

 

·   Torej ne iz koristoljubja ne iz varnosti, statusa, zaradi otrok, zaobljub in pričakovanj družbe, navezanosti in kar je še tega balasta … Ne! Mi ljubimo šele in v resnici takrat, ko se nam pravzaprav niti ne sanja, ZAKAJ nekoga ljubimo. To je ljubezen duše do duše in te ljubezni ne more zlomiti nihče. In niti ni potrebe – saj ljubezen do duše je neumrljiva, je večna in se z vsakim novim rojstvom na novo poraja.

 

·       Smo ozaveščeni prave narave naše duše? Smo v resnici željni vedenja, kako jo spoznati, kako ji prisluhniti, kako jo OZAVESTITI? Vse to je možno skozi oči ljubezni – skozi pogled izven običajnosti in vsakodnevne rutine. Ne moremo se zbližati z ljubeznijo, če se najprej ne zbližamo s svojim srcem, če ne znamo sprejemati sebe brez pogojev in nadomestil … Lahko pa se ji približamo skozi tišino – meditacijo, vodenje, predanost in zaupanje.

 

·       Ljubiti – pomeni biti živ v polnem pomenu te besede. Ljubiti vse in vsakogar – brez izjeme. Ljubiti in samo še bolj ljubiti – v tem zatečenem stanju se bo zgodil fenomen ljubezni, ko se nam bo začela ljubezen vračati na tisoč in en način. In povsod tam, kjer bomo to najmanj pričakovali.

 

·       Ko smo polni ljubezni in jo prelivamo tudi na druge, postajamo živ fenomen: vse bolj pretočni in osredotočeni na našo pravo naravo – mi smo ta ljubezen, ki jo iščemo povsod drugje in šele nazadnje v sebi. Ko ozavestimo svoj vrelec moči, postajamo vse bolj pretočni, predani, zaupljivi ... In kmalu bo nastopil čas, ko bomo lahko delili – jo prelili še na druge.

 

·       Dokler je naš vir izpraznjen in je okoli srca »suša«, v resnici nimamo česa deliti. Delimo lahko samo to, kar imamo. Če »imamo« srce polno jeze, zamer, žalosti, turobnosti in bolečine – je to vse, kar lahko damo drugim. V tem primeru bo najbolje, da se postavimo pred ogledalo in pogledamo, kaj odražamo. Vse dokler naše poteze ne bodo mehkejše in toplejše – se nikar ne prisvetimo pred druge, saj delimo samo svojo temo (negativnosti).

 

·     Kajti to je naša tema, samo naša jeza, trma, žalost, bolečina …, ki smo si jo poustvarili sami. Zanjo smo odgovorni sami. (Vem, kako te povedi bolijo in ne bodo všečne – a žal, tako JE.)

 

·       Drugim se morda o naših temnih občutkih niti ne sanja in še manj se jim sanja, da so prav »oni« razlog našega slabega počutja. Ozavestimo, da smo sami ustvarjalci svojih misli in s tem vibracij/frekvenc, ki jih oddajamo. Če delimo samo slabo, dobimo povrnjeno točno to: bolj ali manj slabo. Lahko se zgodi, da nam drugi sočutno dajejo svojo energijo, kar se v nedogled ne izide – v vsakem primeru s tem delamo škodo tako sebi kot drugim. Prvič – sami si bomo nakopali še več težav, na primer v obliki bolezni. Drugi pa morajo spoznati, da ko si nekdo ne bo pripravljen pomagati sam, mu »živ« bog ne bo mogel pomagati.

 

·    Ljubi in bodi ljubljen – polno, pristno, naravno, ozaveščeno in s popolno prisotnostjo.

 

 

3) MOJSTRSTVO LJUBEZNI

 

3)         MOJSTER LJUBEZNI je ta,

ki spozna občutek sreče in svobode;

 

·       Biti srečen BREZ RAZLOGA je prava sreča. Kot je ljubiti brez razloga, prava ljubezen. Nihče nam sreče v resnici ne more pokloniti, vsaj ne za dlje časa. V resnici lahko osrečimo le mi samega sebe – pričakovati, da nas bo drugi osrečil, je neumnost brez primere. »Vsak je svoje sreče kovač«. (Oživljanje starih pregovorov je smiselno ozaveščeno vtkati v sedanjost, ker nosijo vsakršne modrosti).

·       Svoboda??? To ni nekaj tako enostavnega, kot se morda sliši, kajti tudi če smo na prostosti (torej nismo zaporniki), ne pomeni, da smo prosti. V resnici si lasten zapor ustvarjamo sami s premnogimi PREPRIČANJI. Eno izmed zelo pogostih prepričanj je, da brez nekoga ne moremo živeti – vsaj ne srečno in zadovoljno. DA, res je – nekdo lahko našemu življenju vdihne smisel in nas osrečuje, vendar je višji namen vsakega posameznika, da osmisli svoje življenje sam in ga tudi živi v polnosti s svojimi potenciali – danimi samo njemu. Če smo z nekom zaključili odnos ali nas je nekdo zapustil, zberimo v sebi moč in se ZAHVALIMO za vse, kar smo prejeli. In to poskušajmo deliti naprej. Okoli nas je vse polno ljudi, ki prav tako lahko osmislijo in nadgradijo naše življenje.

·       Nasploh so vsa prepričanja glavna ovira, da izgubimo vsakršno orientacijo za iskanje lastne svobode. Verska prepričanja, družbene norme, ustaljen način življenja, pričakovanja drugih, tradicija in še bi lahko naštevala. A to je delo vsakega posameznika, da izkorenini vse vzorce in načine delovanja, ki ne koristijo nikomur in ničemur več – ker so sami sebi namen.

·       Svobodo si v resnici lahko pokloni vsak sam – v koliki meri pa se bo to zgodilo, je odvisno od tega, koliko dela/ozaveščanja v tej smeri si posameznik sploh dovoli.

·       Ljudje smo edini, ki imamo ZAVEST – a se tega ne zavedamo. Sledimo vsem drugim, samo ne sebi. V kri nam je vtisnjen čredni nagon in v glavnem počnemo, kar počnejo drugi.

·       Malokdo se ustavi in se želi osvoboditi vseh uničujočih odnosov, odvisnosti in avtomatizma. V tej smeri je treba pošteno zavihati rokave in se obrniti vase ter najti način in pot, da se zgodi osvoboditev. Ni treba naučenega vzeti kot »zdravo za gotovo«. Proces je v tem primeru ravno obraten. Marsičesa se je treba odučiti.

·       Verjemi vase – splača se potruditi!

 

2) MOJSTRSTVO LJUBEZNI

 

MOJSTER LJUBEZNI je ta, 

ki se spozna na osnovna življenjska pravila in jih živi. 

TO POMENI:

·       Nikoli nikomur ne stori ničesar takega, kar ne želiš, da drugi stori tebi.

·       To pravilo je še kako pomembno ob zavedanju pregovora: »Vse se vrača, vse se plača!«

·       Pravila si sicer vsak zastavlja sam, a dobro se je zavedati, da so to RES pravila, ki so v skladu z nami in ne s pravili, ki jih postavljajo drugi.

·       Kaj imam v mislih ob besedi pravila ali še bolje ob besedi "pravica":

 

1.    Pravica, da živimo zadovoljno, srčno in izpolnjeno;

2.    Pravica, da se cenimo in spoštujemo;

3.    Pravica, da smo ljubljeni in sprejeti;

4.    Pravica, da smo svobodni in ustvarjalni;

5.    Pravica, da smo »sam svoj gospod ali gospa« …

 

·      Pravila naj služijo le nam – drugi imajo svoja načela ali pravila, po katerih želijo živeti. Spoštujmo drugače misleče in se ne vpletajmo v njihove »resnice«.

·       Vsi smo enakovredni – to pravilo na nivoju razuma še vsak dojame. NI pa več pravilo, da ga živi. Na primer: zastavite si vprašanje ali se vaši občutki in obnašanje spremeni, če je pred vami oseba, kot je klošar na klopi v parku ali direktor mogočnega in uspešnega podjetja? Sta v naših očeh enakovredni osebnosti?

·       Koliko smo pozorni do sebe, ko je na vidiku bolezen, ločitev (katere koli vrste)? Zmoremo ozavestiti občutke, kot so strah, jeza, zapuščenost … in se z njimi soočiti. Nič hudega, če potrebujemo pomoč. Za pomoč prosimo in pomoč pride – v različnih oblikah. Samo prosimo in dano nam bo – v resnici nismo nikoli tako osamljeni, kot nam to dopoveduje um/razum. Vedno se najde nekdo, ki je odprtega srca in sočutnega duha ter zmore razumeti našo stisko. Bodimo pozorni na pomoč, ki se lahko »prisveti« na zelo različne načine in ni nujno, da v povsem običajni obliki. Ob tem ne mislim samo pomoči, ki jo lahko prejmemo od drugih ljudi. Pomoč nam nudijo tudi živali, narava, nepričakovano srečanje z … Zato je dobro ostati v stanju pozornosti do sebe in vsega, kar se dogaja okoli nas.

·       Eno izmed koristnih pravil sta tudi ponižnost in skromnost do veličine življenja. Življenje je nekaj svetega – nam dano, da ga užijemo v polnosti in ob različnih ljudeh.

·       Sprejemanje vsega, kar se nam dogaja, je modrost nad modrostmi. Spremembe so v bistvu tudi edina stalnica našega življenja. Ni nujno, da se jih bojimo. Prinesejo nove izkušnje in le skozi izkušnje se kalimo.

·       Tudi, če ta hip ne vidimo, zakaj je nekaj, kar se nam dogaja lahko dobro, čez čas VEDNO ugotovimo, da je bilo za nekaj dobro.

·       Skratka … na koncu pridemo do ugotovitve, da pravil ni. Zlato pravilo je, da pravil ni. Obstaja le modrost v sprejemanju tega, kar se nam dogaja.

 

1) MOJSTRSTVO LJUBEZNI

 

MOJSTER LJUBEZNI je ta, 

ki poskrbi zase in ob tem ne škoduje drugim.

 

TO POMENI:

·       Prevzeti odgovornost za svoja dejanja, občutke, misli … skratka je mojster svojih dejanj. Ob tem ne obsoja, ocenjuje in vrednoti drugih, temveč raziskuje svoja ravnanja in se sooča s polno odgovornostjo s samim seboj.

·       Ob predpostavki, da je dovolj zaveden, da z vsem, kar počne, nikoli nikomur ne škoduje. V tem primeru je dobro zastaviti namen: »naj se zgodi v najvišje dobro vseh vpletenih« - kot osebnost se preneha vmešavati v življenja drugih.

·     Nikoli ne prevzame nase odgovornosti drugih, kajti s tem škoduje tako sebi kot drugim. V resnici ne more »hoditi« namesto nikogar drugega. Do vseh spoznanj mora na koncu prilesti vsak sam – to se zgodi skozi stvarne izkušnje.

·      Ko se dobesedno naveliča trpeti v imenu drugih in za druge – se zaveda, da lahko vpliva na druge zgolj s svojim zgledom. To zadostuje – to je največ, kar lahko stori.

·    Spremeni lahko le sebe in to je vse – pravzaprav je to največ, kar sploh lahko doseže v človekovi podobi. Če bi vsak rešil sebe, bi na enkrat bili vsi rešeni. Cel svet bi bil rešen.

·    Poskrbeti zase pomeni tudi, da ni odvisen od drugih. Ni odvisen od odnosov – ustvarja lastno samostojnost v najvišji možni obliki (tako materialno, čustveno kot glede občutka varnosti).

·     Ves čas ostaja v stanju hvaležnosti. Kdorkoli karkoli naredi zanj, ni samo po sebi umevno, zato je nujno zavedanje hvaležnosti. S tem širi vibracijo ljubezni do vseh, ki zanj skrbijo.

 

 

Moja družba: Celjsko literarno društvo na e-Slovenskem knjižnem sejmu 2020

Tudi letos sejem bo, čeprav povsem drugačen ...

e - SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM 23. 11. - 29. 11. 2020

Celjsko literarno društvo

http://cld.si/36_SlovenskiKnjizniSejem.html

Pod okriljem Celjskega literarnega društva, se na sejmu predstavljam z naslednjo vsebino:

Simona Babič - pišem pod psevdonimom Pisarka Simona

https://pisarkasimona.blogspot.com/

https://www.facebook.com/PisarkaSimona

ponovno.simona@gmail.com

Svoja spoznanja sem strnila v pojem imenovan: LJUBEZEN.

Moje pisateljevanje je posvečeno raziskovanju povezanosti med umom, srcem in dušo, kjer telo predstavlja most do ljubezni.

Spoznavam, da je zavedanje prave narave in moči ljubezni poskrito očem nevednih, saj so jim iskrenost, predanost in zaupanje običajno neznanka.

Ker sem že od nekdaj posvečala največ energije raziskovanju ljubezni in njenim modrostim, se je posledično ljubezen širila v neslutene razsežnosti in postala smernica nadaljnjega ustvarjanja.

Poglobljeno iskanje duhovnih resnic v povezavi z ljubeznijo me je posrkalo globoko vase, ko sem dopolnila petdeset let.

Na duhovno pot me je zavihtela ljubezen sama – namreč »ponovno sem se zaljubila«. Sicer sem se v življenju velikokrat »zaljubila in od-ljubila«, a sem se vedno znova čudila, na kako prebrisan način ljubezen preizkuša, ali sem že osvojila vse njene lekcije.

Svoja izkustvena spoznanja sem začela zapisovati in porodila se mi je zamisel, da jih podelim v obliki knjižnih del.

Vživela sem se v vlogo Pisarke Simone in spontana naravnanost me je vodila do izdaje treh knjižnih prvencev:

TRILOGIJA LJUBEZNI (Samozaložba: Pisarka Simona)

1.    VZHOD SONCA – PONOVNO SIMONCA - 2015;

2.    Ljubezen@izbiraj.Si? – 2016;

3.    Ime ji je Ljubezen – 2018.

Med pisateljskim predahom sem prevedla mojstrsko delo: TANTRA - Vrhovno razumevanje (OSHO – Založba Primus) – 2020.

V letu 2021 sledi obsežen roman, katerega izhodišče bo starodavna veda in duhovna veja: TANTRA, ki postaja vse bolj tudi moja pot.

Delček spletne predstavitve na YouTube:

Ljubezen in Pisarka Simona (2:39 minut):

Video na FB: 

Za okus o kakšni ljubezni je govora v knjigah, predstavljam nekaj kratkih replik:

 Ljubezen je najmogočnejša energija: električna, magnetna, eksplozivna …, ki lahko uniči, ali vzpostavi ravnovesje in to že od najmanjšega delca - celice - do največjih dimenzij - celega vesolja.

*

Ljubezen poganja svet! Ima nešteto obrazov, imen in upodobitev - kot nobena druga beseda na svetu. Vsak, ki se bo lotil njene predstavitve, bo omagal. Kajti ljubezen je neulovljiva, neprekosljiva, nemogoče jo je predvideti, jo imeti v lasti, na kakršenkoli način posedovati ali imeti o njej kakršnokoli PREPRIČANJE.

*

»Ljubezen je VSE«, a še, ko sem o tem pisala, v resnici nisem dojela globine povezanega z besedo »VSE«. VSE se individualno ali subjektivno izraža in VSE je odvisno od razlage posameznika. VSE je nekomu njegov partner/-ka, otroci, dom, družina ali služba, drugemu narava in v povezavi z njo njene lepote, živali, tretjemu sta zdravje in sreča … in še bi lahko naštevala.

*

Prav tako ima ob besedi LJUBEZEN vsak v mislih nekaj drugega in tudi vsak izmed nas jo doživlja in izraža drugače – na sebi lasten način.

*

Zatorej ljubezen nosi v sebi toliko pomenov, predstav in pojmov, kot je ljudi. Tako za besedo ljubezen ni možno najti obrazca, definicije ali forme, v katero bi jo stlačili kot nekaj vsem enako sprejemljivega in doumljivega.

*

Ste zaslutili - vsa prepričanja o ljubezni je treba ovreči. Ko smo brez vseh prepričanj o ljubezni, se bomo ljubezni najbolj približali. Šele takrat se nam bo posvetilo, da se z njeno vse-močjo lahko zgodi VSE. Kar pa seveda velja za obe smeri - tako navzgor kot navzdol. 

*

Vsakršna zloraba v imenu ljubezni, še tako majhna in morda storjena iz nevednosti, bo ljubezen oddaljila. Preden se zgodi priložnost za ponovno zbližanje z ljubeznijo, se bo le-ta »prepričala« ali je bila njena lekcija v celoti sprejeta in dojeta s srcem, umom in razumom.

(iz knjige: Ime ji je Ljubezen – Simona Babič)