SEDMO VODILO: Ljubezen v blaženosti! (II.del)

 

Videti je, da sem vam odgovor »kako izslediti stanje v blaženosti« že podala in to še preden sem vam nanizala posamezne korake. Predstavljam si, da ko je rezultat znan, z večjo zagnanostjo usmerimo pozornost na vsak posamezen segment, ker imamo radostno upanje, da rešitev obstaja - za vse. Sicer se bo vsakemu »razkrila« na drugačen način in moj primer je samo eden izmed številnih.

 

1.        Poglobi se v samega sebe. Razišči svoje občutke ob različnih dogodkih in različnih delih dneva. Ne pusti se zmesti od drugih, ki menijo, da vedo več ali bolje. Nihče v resnici ne pozna prav tvojih občutkov ob prav določenem dogodku ali srečanju s prav določeno osebo. Vprašaj se, zakaj se ob nekom počutiš, tako kot se pač počutiš. Nenehno si zastavljaj vprašanja: kaj nosijo v sebi ti občutki, kaj sporočajo in v katerem delu telesa jih občutiš.

2.        Ne hodi preblizu ljudi, ki ti jemljejo dragoceno energijo (svetlobo) in te zaustavljajo v tvojem delovanju ali razmišljanju. Vsak ima svoj čas in svoj prostor. Koga v ta čas in prostor vključimo, je naša izbira.

3.        Ne posvečaj pozornosti neljubim dogodkom, ki so se zgodili brez tvoje vpletenosti. S tem boš prihranil ogromno energije.

4.        Vsak segment doživljanja samega sebe ponotranji. Dopusti, da ga podoživiš in ozavestiš. Povedal ti bo, kje so tvoje šibkosti in slabosti. Ko jih ozavestiš, si jih že odpravil.

5.        Sprehodi se po ključnih dogodkih svojega življenja in razmisli, kaj vse si se naučil iz najtežjih preizkušenj. Ne ignoriraj čustvenih stanj, ki bodo privrela na plano. Sprejmi jih (ozavesti, predihaj, izjoči, se zahvali, izpusti). S tem boš začel sprejemati sebe, takšnega, kot si.

6.        Sestavi si miselni proces vsega, kar rad počneš in si to zapisuj. Zapisuj, kot da vse želeno že živiš oziroma te že spremlja.

7.        Ne sramuj se sebe in svojih dejanj. Vse si storil najbolje, kot si znal - takrat. Danes na osnovi novih izkušenj deluješ drugače, zato se pohvali.

8.        Pohvali se tudi vsak dan - za karkoli, pa četudi bo všeč samo tebi.

9.        Ne pričakuj potrditve ali hvaležnosti od drugih. Nauči se sam sebi zahvaliti, da si nekaj odlično opravil - da si zmogel.

10.   Vsi ljudje te bodo enkrat na takšen ali drugačni način razočarali. S tem spoznanjem ni čisto nič narobe. Da ti bo lažje, opusti vsa pričakovanja do drugih in ostani čustveno neobremenjen spremljevalec.

11.   Vsak je na svoji poti, stopnji ali nivoju in vsakega čakajo enake »lekcije« kot tebe. Osvojil jih bo ob svojem ali pravem času.

12.   Ne vpletaj se v čustvene drame drugih ljudi. Ne presojaj niti ne ocenjuj. Stopi iz kroga nemoči in poskušaj postati zgolj opazovalec.

13.   Ko druge v nekem segmentu prerasteš/prehitiš, jim na njihovi poti pomagaj s spodbudo, podporo, razumevanjem, sočutjem, sprejemanjem …, a le v primeru, da prosijo (ni nujno, da prošnjo izrazijo prav z besedo - lahko jo boš začutil s srcem in tako vedel, da so že pripravljeni »slišati«).

14.   Popusti vsem lastnim prepričanjem, kaj je dobro in kaj slabo. Nekaj, kar je zate dobro za drugega ni in obratno.

15.   Opusti vse, kar te ne osrečuje. Kar se ne da opustiti, naredi tako, da temu odvzameš pomembnost.

16.   Ne dovoli, da ti karkoli pokvari dan. Vedno imaš možnost, da tako izbereš.

17.   Sestavi si seznam svojih resnic in ga dopolnjuj ali spreminjaj po potrebi. Tako boš lažje sledil svoj napredek. Kmalu boš ugotovil, kako se resnice dojemanja stvarnosti zaradi številnih novih spoznanj sčasoma spreminjajo.

18.   Postani samozavestnejši - zaupaj samemu sebi, da vse, kar počneš, je več kot odlično opravljeno.

19.   Sam sebi postani največji Gospod/Gospa, ki se ceni od nog do glave. Samo po sebi se razume, da si vreden vsega najboljšega.

20.   Ne maraj za mnenja tistih, ki te ocenjujejo skozi prizmo svojih izkušenj. Nikoli ne bodo imeli prav tvojih, kot ti ne boš imel njihovih.

21.   Slepota je človeška slabost, ki se je poskusi otresti. To storiš tako, da si pozoren opazovalec - sveta in ljudi okoli sebe.

22.   Sledi sam sebi in ugotovil boš samo svoje poslanstvo. Sestavilo te bo v celoto in te obdarilo z obiljem vseh vrst.

23.   Najprej služi sebi in svojim potrebam. Ne pričakuj, da ti jih bodo izpolnjevali drugi. Ko boš odgovorno služil sebi, se bo vedno našel še kdo, ki mu boš želel služiti. Takrat ti ne bo več toliko pomembno, koliko drugi služi tebi.

24.   Srečo si pokloni sam. Nihče ti trajno ne more pokloniti sreče in zadovoljstva, razen ti sam sebi.

25.   V sebi poišči strast do življenja brez motiva. Strast, ki ni rezultat navezanosti ali poželenja.

26.   Ljubezen spoznavaj po požirkih:

-     najprej jo najdi v sebi - ko jo najdeš v sebi, jo boš našel tudi v drugih;

-     najdi jo v delu - oziroma išči delo, ki ga boš z ljubeznijo opravljal;

-     najdi jo v odnosih - v odnosu s samim seboj in šele potem z drugimi;

-     najdi jo v lepoti - svojega obstoja, tega kar si in vsega, kar te obdaja;

-     najdi jo v upanju - ko padeš, vstani in vedno znova začni znova;

-     najdi jo v navdušenju - občutki vznesenosti prinašajo obilje sreče;

-     najdi jo v strasti - do življenja nasploh, kar se bo samodejno preneslo še na druga področja bivanja;

-     najdi jo v cenjenju - čislaj sebe kot mojstrovino, potem boš cenil tudi druge;

-     najdi jo v radosti - korak, ki te sam po sebi zbliža z občutenjem ljubljenosti;

-     najdi jo v moči - moč ljubezni se množi, ko se deli;

-     najdi jo v modrosti - jo že nosiš v sebi, a pomagaj si z zdravim razumom;

-     najdi jo v svobodi - pokloni jo najprej sebi, potem jo boš zmogel tudi drugim;

-     najdi jo v iskrenosti - najprej do sebe in posledično do drugih. Iskrenost je edina »hrana« ljubezni in edina možnost, da ljubezen »preživi«;

-     najdi jo v SRCU – srce VE!

 

Če se vas je katera misel še posebej dotaknila, jo raziskujte. Ni treba slediti vrstnemu redu korakov niti kakšnemu posebnemu časovnemu intervalu. Vsak vzgib vas bo z delovanjem premaknil v svojem ritmu. Tempo dojemanja posameznih segmentov bo deloval na osnovi tega, kjer trenutno ste oziroma kaj vam je ta hip najpomembnejše. Če je nekaj od navedenega vzbudilo v vas upor, se temu še posebej posvetite. Ne zato, ker bi se na koncu kdorkoli moral z menoj strinjati, temveč zato, da boste našli odgovor, ki bo pomiril vas.

Konec koncev vse, kar počnemo, počnemo zaradi sebe. Zato to počnimo tako, da bo v prvi vrsti dobro za nas.

Če povzamem: ljubezen je silno izmuzljiva in nadvse neobvladljiva. Ne bomo je našli ne v osebi in ne v dejanju ne v razmišljanju in ne nazadnje niti v občutkih. Čeprav je tudi v delčku vsega navedena, pa se vendarle glavnica »skriva« nekje drugje.

Hm, sem vas zmedla? Morebiti sem tudi sebe, saj v resnici samo sledim nareku in so prsti samo orodje, ki tipkajo črke in puščajo za seboj sled. (Edini namen, ki sem ga zastavila pred pisanjem prav tega vodila, je bil, da se v pisanju z bralcem/-ko ne bom poglobila v stvarnost intimnega doživljanja ljubezni v blaženosti, temveč samo sledem, ki jih je pustila v meni.)

Sledi ljubezni? Spet sem pred »težko« nalogo opisati neopisljivo sem pravkar pomislila, ko je roka zastala nad tipkovnico in sem se vprašala, če bo napisano imelo potencial razumevanja.

Obstaja sploh kakšno učenje, vadba, delovanje, disciplina ali metoda, ki nas bo popeljala v stanje blažene ljubezni? V dimenzijo ozaveščenosti te ljubezni?

Je ljubezen vibracija? Zvok, frekvenca, ki se zvišuje s stopnjo zavesti, zavedanja ljubezni v nas. Smo mi ta nižja ali višja vibracija? Naravnani na določeno frekvenčno amplitudo in odzvanjamo stopnjo ljubezni, na kateri ta hip zmoremo vibrirati skupaj z obstojem …

Lahko torej ljubezen raste samo, ko mi rastemo, ko smo mi ta ljubezen, ta najvišja možna oblika obstajanja, ki dviguje nas in obenem dviguje druge?

Bomo zmogli dvigniti svojo vibracijo zavesti do stopnje čiste ljubezni, predaje in zaupanja, kjer nas ni več - ker se osebnost razblini kot milni mehurček - in vse, kar ostane, je le ljubezen?

Če nimamo nobenega zagotovila za vsa zastavljena vprašanja, kaj potem sploh lahko naredimo?

Vemo le, da se ljubezni v nobenem primeru in na noben način ne da izsiliti, »podkupiti« ali ovrednotiti?

Saj je niti prejeti ne zmoremo, če ne vemo, kaj je? Kako priti do nje?

Kaj naredimo takrat, ko ne vemo, kaj bi storili?

Obmirujemo. V tišini. Ničesar si več ne prizadevamo storiti, saj ne vemo, kaj bi sploh mogli storiti. Vdamo se. V nas ni več nobenega boja in nesoglasij.

V tem stanju premaganosti, ko ničesar več ne pričakujemo, niti nismo z ničimer obremenjeni, ko priznamo svojo nemoč in se prepustimo - se zgodi!

V tem stanju mirne prisotnosti se zgodi ljubezen v blaženosti. Prišli smo do izvira.

Skozi nas steče blažena ljubezen. In ker je ljubezen v nas, se ljubezen iz nas rodi!

Blagoslovljena ljubezen - ta je VSE!