Če
bi simbolno povezali sedem vodil s sedmimi stanji zavesti (sedmimi stopnjami); sedmimi
čakrami; sedmimi energijskimi središči, bi spoznali, da je krona ljubezni
blaženost, ki nam ponudi občutenje neomajne sreče in miru. Presega vsa običajna
stanja doživljanja ljubezni in se enači s tem, kar ljudje radi imenujemo
božanskost. V tem občutenju smo božanski in te občutke iz sebe tudi »sijemo«. V
»prebujenem« stanju zavesti smo sposobni spoznavati »višje« ali čiste resnice
(čista zavest ali samadhi). Njene subtilne energije nas povzdignejo v notranje
ravnovesje, umirjenost in vsesplošno sprejetost. Slavljeni smo zaradi sreče, ki
jo blaženost daje.
Ko
se z ljubeznijo dotaknemo izvora blaženosti, se spremeni zaznava dojemanja stvarnosti.
To pomeni, da smo se izmotali iz objema številnih iluzij, ki na videz
oblikujejo svet, če ga dojemamo samo z omejenimi petimi čuti. Območje
zaznavanja se razširi na nadčutno zavedanje in privzame obliko zedinjenosti.
»Živoljubiti«
v polnem pomenu besede pomeni živo bitje ljubezni. Zbrana ljubezen iz
vseh vidikov življenja teče usmerjeno naprej, kot neustavljiva reka - reka
ljubezni. Tako postanemo živahni, živimo v živem telesu in v imenu
ljubezni živo ljubimo.
Kako
v tem zadnjem koraku izslediti ljubezen v blaženosti ob predpostavki, da smo že
celoviti (ljubezen živimo)?
"Kdor
ljubi, ni glasen. Doni le prazen sod." (William Shakespeare)
Doživljanje
ljubezni v blaženosti je nekaj neskončno intimnega in v popolnosti dovršenega,
tako da tisti, ki so jo izkusili, to težko opišejo nekomu, ki o tem še nikoli
ni razmišljal. To je zame dovolj velik razlog, da si ne domišljam, da bo to
uspelo meni. Lahko pa poskusim, tako za okus in morebiti še nekomu ponudim nov
pogled, kako se tej »vzvišeni« ljubezni približati.
Veliko
je že zapisanega, kako sem luščila ljubezen vsega tega, kar NI, da bi prišla do
tega, kar JE. Posledično sem zagrizla v zares trd oreh, a vredno je bilo vsega
časa in vsakega truda.
Preden
vas vodim do tega spoznanja, bom na kratko predstavila konkretne korake
približevanja ljubezni. Saj veste, da do vsega resnično dobrega pridemo v
življenju skozi različne vrste izkušenj, ki zahtevajo svoj čas in strpne
korake, ki si preprosto morajo slediti eden za drugim. Če vmes nekatere izpustimo,
ker se nam mudi ali celo prehitevamo, bomo na koncu prikrajšani za veliko
obilje zadovoljstva, ki ga vse vrste bližnjic preprosto ne morejo dati. S
takšnim počasnim in enakomernim tempom si damo tudi več možnosti, da namen celostno
uresničimo.
V
nadaljevanju bom opisala najbolj značilne posebnosti, ki bi lahko osvetlile pot
še kateremu iskalcu višjih resnic. To ne pomeni, da bodo večini všeč. Kot sem
naznačila, ne domišljam si horde sledilcev niti veliko teh, ki so pripravljeni
tako srčno in tako globoko bresti v globine ljubezni, kot sem bila to
pripravljena sama.
V
nekem smislu so bila odpovedovanja številna, na videz izpodbitna ali neumna. Po
drugi strani pa mi je bilo marsikaj dano, čeprav morda z očmi drugega ne prav
veliko. Toda znotraj mene ni več prostora za kompenzacije v teh »vodah«, saj so
prejeta darila postala zame neprecenljiva vrednost.
Po
neobičajno zaviti poti mi je bilo dano nekaj skoraj nedosegljivega. In sicer samospoznanje
ob »druženju« z duhovno razvitim bitjem, mentalno zdravim, inteligentnim in z
nadpovprečnimi umskimi sposobnostmi. Takšnim, ki se zaveda lastne integritete,
ki jo sam zmore nadgraditi v stanja višje zavesti in ob tem z vodenjem v drugem
spodbuditi ekstazo božanskosti.
Temu
je lahko priča samo bog, kajti to je edini način potovanja k njemu in tudi
dokaz, da smo res živeli. Živeli polno in duha vredno življenje in ne življenje
v zakrčenem stanju, kjer se še »smrt« zgodi v zategnjenem krču. (Po vsem tem
menim, da je možen prehod, kjer se izdih smrtnega »krča« združi v preboju z
ekstazo blaženosti.)
Ali
je to možno? Možno! Zakaj ne? Saj, ko ljubezni NE »iščemo«, ko ni napora in z
njim povezanega pričakovanja takrat se zgodi. Ko je nisem pričakovala, me je
ljubezen v blaženosti obiskala - prav to pa je edini način, da jo najdemo.
Paradoksalno
vem! Kajti pravijo, kdor išče, ta najde. Da! A, ko smo v utrujajočem
iskanju in v nemirnem pričakovanju se ne zgodi nič. Zgodi se, ko ne pričakujemo
in zgodi se popolnoma drugače, kot bi si sploh lahko zamislili. V bistvu se
nepredstavljivo predstavi v svoji edinstveni predstavi, ki nima ponovitve.
Vsaka naslednja predstava je različica predhodne, kar pomeni, da se bo tako nam
kot kateremukoli drugemu predstavila spet na neponovljiv način.
Zgodilo
se je, ko sem opustila vse misli, vsa prepričanja in se predala s popolnim
zaupanjem. Zaupala in predala sem se v veri, da je zame poskrbljeno, da sem
varna in brezpogojno ljubljena. Očitno je bilo hrepenenje vame že tako globoko
vcepljeno, da je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo zgodilo. Zdaj vem! A ko
si v procesu, ne vidiš prav veliko - le tisti delček, kjer hodiš, ostalo je še nevidno
… zamegljeno. Na koncu pa, kot pravijo tudi slepa kura zrno najde!
- se nadaljuje -
Ni komentarjev:
Objavite komentar