ZGODBA s koncem, ki ga ne pričakujete ...

To je sufijska zgodba: starec in mladenič sta potovala z oslom. Hodila sta ob svojem oslu in medtem prišla v bližino mesta. 

Mimo so prišli šolarji, se hihitali in smejali ter govorili: »Poglejte ta dva norca: ob sebi imata zdravega osla, a hodita peš. Vsaj starec bi lahko sedel nanj.« 

Ob poslušanju teh otrok sta se starec in mladi mož odločala: »Kaj storiti? – ljudje se nama smejijo in kmalu bova dospela do mesta, zato bo bolje, da slediva temu, kar govorijo.« 

Torej je starec sedel na osla in mladec ju je spremljal. Nakar sta se približala drugi skupini ljudi. Ko so ju zagledali, so rekli: »Glej! Staruh sedi na oslu, ubogi fant pa mora hoditi. To je nesmiselno! Starec bi lahko hodil in fantu dovolil, da sedi na oslu.«

Zato sta se zamenjala: stari mož je začel hoditi in fant je smel sesti na osla. Nato sta naletela na tretjo skupino, ki je govorila: »Poglejte ta bedaka. In fant se zdi precej domišljav. Morda je starec, ki hodi, njegov oče ali učitelj – njegov varovanec pa sedi na oslu – to je v nasprotju z vsemi pravili!« 

Kaj torej storiti? Skupaj sta odločila, da sedaj obstaja samo še ena možnost: da oba sedeta na osla, zato je starec prisedel k mladeniču. Nasproti je prišla naslednja gruča ljudi in rekla: »Poglejte ta dva človeka, kako sta nasilna! Ubogi osel bo domala poginil – dva človeka na enem oslu. Bolje bi bilo, če bi tega usmiljenja vrednega osla nosila na svojih ramenih.« 

Tako sta se ponovno začela pogovarjati, kaj bi se dalo storiti. Zagledala sta reko in most. Skoraj sta že dosegla mestno mejo, zato sta se odločila: »Bolje bo, da se obnašava tako, kot razmišljajo ljudje tega mesta, drugače bodo mislili, da sva čudaka.« 

Našla sta bambus. Na svoja ramena sta postavila bambusove palice, na katere sta obesila osla, ki sta mu pred tem zvezala noge. Začela sta ga nositi in osel se je poskušal upirati, saj osla se ne da prisiliti kar tako zlahka. Zato je iskal možnost, kako pobegniti – osel res ne verjame v družbo in v vse to, kar govorijo drugi. 

Toda ta dva človeka sta bila zanj vseeno prevelik zalogaj. Prisilila sta ga, da je popustil. 

Že na sredini mosta se je zbrala množica ljudi in imela govor: »Poglejte ta čudaka! še nikoli nismo videli takih neumnežev – osel je zato, da ga jahaš, ne pa da ga nosiš na ramenih. Se vama je zmešalo?« 

Medtem ko sta starec in mladenič poslušala – in zbirala se je vedno večja gruča ljudi –, je osel postal še bolj nemiren. Vznemiril se je tako močno, da se je prevesil, padel iz mosta v reko in poginil. 

Moža sta stekla do reke, vendar je osel že poginil. Sedla sta na obrežje in starec je rekel: » Zdaj pa poslušaj …«

To ni običajna zgodba – stari mož je bil sufijski mojster, razsvetljena oseba, in mladi mož je bil njegov učenec. Stari mojster mu je skušal podati lekcijo. 

Sufiji za predajo nauka pred tem vedno ustvarijo neke okoliščine. Menijo, da če se v določeni situaciji ne znajdeš sam, nimaš izkušnje, in posledično se ne moreš poglobljeno učiti. 

Ustvarjene razmere so bile namenjene mlademu možu. Zdaj je starec povedal: »Poglej: kot je ta osel mrtev, boš mrtev tudi ti, če boš preveč poslušal ljudi. Ne delaj si težav s tem, kaj pravijo drugi, ker jih je več milijonov in vsak ti bo povedal nekaj drugega; vsak ima svoje mnenje in če poslušaš tuja mnenja, pomeni to tvoj konec.«

Ne poslušaj nikogar, ostani samosvoj. Obidi mnenja drugih in ostani ravnodušen. Če poslušaš vsakega, te bodo vsi usmerjali tako ali drugače. Vendar tako nikoli ne boš dosegel svojega najglobljega središča.

(zgodba iz knjige: TANTRA - Vrhovno razumevanje (OSHO), 2020)

Prevedla: Simona Babič

Izdala Založba Primus