Kaj še čakaš?

Samo ti sam si odgovoren za vse, kar se ti v življenju dogaja. Tvoje misli uresničujejo tvoj svet.

Ni sile in ni ga človeka, ki ti bo pomagal, če si v prvi vrsti ne boš pomagal sam.

Najprej pa se moraš odločiti Ti, točno Ti sam, da to sploh hočeš. Želeti si in dobiti, je eno in isto v primeru, da si globoko prepričan in zavezan Ljubezni do sebe. Sebe moraš postaviti na prvo mesto, se ljubkovati, objemati in si dovoliti vse sladkosti, ki so ti na dosegu roke. Le verjeti moraš vanje.

Dokler si samo v krogu lastne nemoči, dvakrat izgubljaš. Prvič, nikoli ne boš spoznal, kako božanski si že sam po sebi v tem trenutku. In drugič, zaslepljenemu od zunanjega sveta, ti ne bo dano spoznati, kakšno moč nosiš v sebi.

Sreča je za izbrance! Seveda, saj jo IZBEREJO. Srečneži ne prelagajo odgovornosti na druge, ne iščejo krivcev za svojo srečo niti izgovorov, zakaj so srečni. Njim pa to res ni potrebno. To počnejo samo nesrečneži! Uboge pare niti to ne vedo, da so izbrali sami. Kam bi pa prišli, če bi lahko drugi za nas IZBRAL ali bomo srečni ali nesrečni? In kako je šele Sreča srečna, ko sreča izbiro SREČNEGA ČLOVEKA!

Sicer pa lahko pišem v nedogled besede, ki nimajo in ne morejo imeti zate pomena, če jim ne boš posvetil vse svoje pozornosti. Koliko ljudi sem videla, ki se utapljajo v lastni žalosti, solzah in obupu! Nikomur se ne da pomagati, če si tega ne bo ZAŽELEL sam.

Spremembe so nekaj tako zoprnega, da večina odneha, še preden se v resnici kaj zgodi in premakne na bolje. Vsak samo išče pomoč pri drugih, misleč, da če mi bodo drugi pomagali, se bom izkopal iz težav. To je le pesek v oči in začasna rešitev.

Če v resnici želiš rešiti samega sebe, se boš moral poglobiti vase in se sam s seboj soočiti. Se opreti na svoje lastne moči, iskreno, z vso dobrohotnostjo in zelo ljubeče. Brez obsojanj preteklosti in svojih dejanj, na katere nisi ponosen. Ni človeka na svetu, ki ne bi želel spremeniti nekaj iz svoje preteklosti in ni človeka, ki ne bi želel nekaj spremeniti v svoji prihodnosti.

Koliko pa je takšnih, ki želijo nekaj spremeniti tukaj in zdaj, začeti v tem trenutku, iskati boljši ZDAJ? Seveda so številni izgovori naše opravičilo nedelovanju v sedanjosti. Zakaj je najlažje jadikovati nad vsem in vsemi? Zato, ker potem nam ni treba ničesar prevzeti v svoje vajeti in vnesti svojo odgovornost.

Samo Ti si tisti, ki boš enkrat srečen, če boš šel na pot iskanja svoje resnice, svoje Ljubezni in svojega zadovoljstva. Okrepljen s spoznanjem, da si vse in da je Ljubezen vse, kar v resnici potrebuješ, je nekaj tako enostavnega, da temu niti ne verjameš.

Vse, kar je enostavno, zavračamo, moramo si otežiti vsako situacijo, ker smo tako zelo nezaupljivi, da naše korenine nimajo dovolj sokov in življenja za samostojno rast. Kje vse se boš še izgubljal ljubi človek? Preden boš spoznal, da si v Ljubezni doma šele takrat, ko je Ljubezen tvoj dom.

Tvoje korenine, tvoj življenjski sok in tvoja moč, bo s pomočjo Sonca pognala v višine tako pokončno, zdravo in veliko drevo, kot si boš to zamislil. Najprej v tvojih sanjah in nato v potrpežljivem negovanju svoje biti. Bolj, kot boš zaupal, lažje in hitreje boš rastel in širil svoje veje na vse okoli sebe.

Pravijo, »kakor zgoraj, tako spodaj«. Ko boš svoje korenine čvrsto sidral v zemljo, boš lahko posegel tudi po zvezdah. Brez strahu, da te bo vihar izruval ali neurje upognilo. Saj boš našel tam, kjer si sam doma, vso Ljubezen, ki jo tako zvesto pričakuješ in celo zahtevaš od drugih.

Poglej se! Ali si je vreden? Se ljubiš dovolj zvesto in predano, da imaš kaj ponuditi tudi drugim. Če sam sebe ne ljubiš, koga pa lahko v resnici potem sploh še ljubiš? Če si do sebe sovražen in obsojajoč, potem lahko drugim ponudiš samo to, kar nosiš v sebi sam.

Razcvet tvoje biti bo osrečil še vse tiste, ki hrepenijo, da bi jim to uspelo. Bodi vzgled in bodi vzor sebi. Potem boš lahko tudi drugim. In Ljubezen bo s tako silo butnila v tvoje življenje, da se boš začel resno spraševati, kaj si sploh počel do sedaj, ko si bil »zaplankan kot fijakerski konj« v svoj prav, v svoje zastarele in okostenele poglede, ki so v resnici dušili samo tebe samega. Drugi nosijo svoj križ.

Nikar nikomur ne zavidaj niti premoženja niti položaja, še manj uspeha ali življenjskega sloga, partnerja in podobno. Zavedaj se, da nikoli ne moreš vedeti, s čim vse se ubada in muči prav tisti človek, ki mu tako neskončno zavidaš.

Dejstvo je, da zunanja slika o človeku ne pove prav veliko. Ko se človek, ki mu zavidaš vse sorte, zvečer doma postavi pred ogledalo in v obupu joče v svoji odtujenosti in nemiru, ki mu ne vidi konca, morda neskončno trpi v svojih odvisnostih in obsojanjih. Saj niti ne slutiš, s čim vse bije svoje bitke.

Zato vedi, vsak nosi svoj križ, nikomur ni prizaneseno in na koncu smo vsi na istem.

Zavedaj se, da imaš na sebi dela za vse svoje življenje. Raziskuj, ljubi se in bodi to, kar ti si. Ne išči vzgledov in vzorcev pri drugih ljudeh, kajti ti si unikaten. Kar je dobro za druge, ni nujno, da je zate. Vse preveri, ni nujno, da verjameš na prvo besedo. Samo raziskuj in ugotovi, ali lahko velja tudi zate. V sebi odkrivaj vse svoje neskončne zaklade, ki si jih zakopal tako globoko, da jih tako na prvi pogled niti ne najdeš, niti ne vidiš.

Vem, da je vsak poseben in enkraten in vreden vsega najlepšega in najboljšega. Vsak je kot snežinka med milijoni snežink, kjer si dve nista enaki. Vsak zase je vsestransko celovita in zanimiva osebnost ter občasno popolna uganka.

Dovolimo si to spoznati in nikoli in nikdar ne obupajmo do te mere, da bi ostali nekje na pol poti. Gremo naprej, vsak dan znova, korak po koraku. Čudimo se, širimo se in zaupajmo samemu sebi.

Nič ni prav in nič narobe, vse samo JE. Ko bomo osvojili tehniko obvladovanja samega sebe, bomo še druge vpeljali v svet razmisleka o sebi.

Širimo vedenje o lepotah življenja, o vrednosti brezpogojne Ljubezni in o svetu, v katerem je vse tako kot mora biti že sedaj. S tem bomo pognali kolesje vsega dobrega in razpršili človeške slabosti, v človeške vrline.

Mi vsi smo ljudje. Samo to in predvsem v prvi vrsti samo to. Šele veliko kasneje pride na vrsto vse drugo. Če sploh še obstaja karkoli drugega. 

Zaključujem z mislijo: »Človek je VSE. VSE JE LJUBEZEN!«

Želim vam, da ugotovite, kaj si v resnici želite in to tudi živite. Samo to vas bo tudi pomirilo.