VZEMI VSE …

Koliko življenjske modrosti se skriva v veseli in poskočni slovenski popevki?

»Vzemi vse, kar ti življenje ponuja, vse, kar te prebuja.

Vzemi vse, pozabi temne oblake, a pazi na korake! …« (KINGSTON)

Pa zapojmo in odplešimo to pesmico do konca … medtem pa vas vabim k svojevrstnemu razmisleku.

Kaj je tisto, kar nas v življenju v resnici prebuja? Kaj dela žive živahne, srečne, vesele in polne radosti? Tukaj bo vsak pri sebi našel drugačen odgovor. In prav je tako. Še kako prav.

Da nam ne spodrsne, da ne padamo, vsaj ne prepogosto, pa naj poskrbi naš dobri duh namena. Delovanje z namenom, ki nikogar ne bo priklenilo, opeharilo ali izkoristilo, bo naše korakanje v pravo smer pospešilo.

Temni oblaki, ki se občasno kopičijo nad našimi glavami, nas seveda preizkušajo. Ali bomo obtičali v strahu pred njihovo, na videz grozečo podobo ali bomo sprejeli njih obstoj in počakali, da se razsvetli?

Veliki filozofi pravijo, ko se boš prebudil, boš spregledal in se razsvetlil.

Pa kaj pomeni, biti razsvetljen človek?

Morda pa je razsvetljenje samo stanje, v katerem smo sposobni zelo dobro izkoristiti svoj potencial.

Morda je razsvetljenje stanje živčnega sistema, v katerem ni stresa in napetosti.

Morda pa na razsvetljenje ni treba gledati kot na nekaj nadnaravnega ali superiornega.

Morda pa je ob tem govora le o čisto normalnem stanju vsakega človeškega bitja.

Morda pa je samo stres tisti, ki nas sili v življenje izpod normalnega. Šele, ko se osvobodimo stresa, lahko govorimo o stanju v življenju, ki nam v osnovi vsem pripada. Že samo s tem, ker smo človeško bitje.

Morda pa med ljudmi še vedno vlada prepričanje, da je razsvetljenje za puščavnike v nekih votlinah, menihe v njihovih templjih in ne za ljudi, ki živijo v družbi, polni vse mogočih dejavnosti.

Morda pa se ni treba ukloniti temu prepričanju, temveč samo najti način in pot, kako do razsvetljenja oziroma proti življenju brez stresa.

S tem, ko smo izpostavljeni velikemu izzivu vsakdanjega življenja, kot se ponuja danes, imamo pred seboj še večji izziv kot puščavnik v neki votlini ali menih, ki ga ne »ovira« hrup domačega in delovnega okolja. V resnici imamo veliko zahtevnejšo nalogo, saj smo primorani testirati svojo zmožnost prilagajanja ali elastičnosti v veliko zahtevnejših pogojih obstajanja.

Razsvetljeni človek je popolnoma enak kot katerikoli drug človek, kajti prava sprememba se ne dogaja od zunaj, v resnici samo od znotraj.

Všeč mi je naslednji zenovski poduk:

»Pred razsvetljenjem nosim vodo in cepim drva, po razsvetljenju nosim vodo in cepim drva.«

Razsvetljenje je stanje naše zavesti, stanje popolnega notranjega miru, ki se ne izgubi niti sredi najhujših dejavnosti in najbolj stresnih dogajanjih. To je istočasno budnost, zavedanje samega sebe in tega, kar mi pravzaprav smo.

Kako torej prepoznati razsvetljenega človeka? Po miru, ki ga izžareva od znotraj in kaže navzven na svojo okolico.

Morda pa je prvi korak proti razsvetljenju namen, da boš naredil nekaj, da se otreseš stresa in pogledaš, ali bi lahko živel življenje, vredno človeka.

Samo nekaj namigov v to smer …

Meditiraj, hodi v naravo, skrbi za živali … ljubi in bodi ljubljen ...

vzemi VSE, kar ti življenje ponuja, vse kar te prebuja …

Pisarka Simona&Simon