... v mesec obilja, ki z nami koketira
na resnično najbolj »naraven« način.
Spogleduje se skozi svetlobo Sonca
in kaže na tiste barve, ki so z njim skladne brez posebnega truda in blišča.
Drobno cvetje v sozvočju z
energijo Sonca kuka s svojo nežnostjo in krhkostjo nasproti pomladni preobrazbi.
In to, še preden bodo ozelenela drevesa in se bodo razbohotili v zeleno
preprogo okoliški travniki.
Kako se ne bi človek v hipu
zaljubil, zroč v mesečino, ki v sebi že nosi obljubo jasnine jutra, ko se bodo
prvi sončni žarki poigrali z barvo trobentic in narcis, vijolic in rožnatimi
popki marelic. Prvim znanilcem, da bo letos sadja v izobilju.
Hvaležnost v trenutku poseje še
več izobilja in še več ljubezni.
Tako se mi res ni težko vsak
mesec marec ponovno zaljubiti v svetlobo barv in esenco, ki jo oddajajo nežni
cvetovi iz narave.
Brez kakršnih koli reklam, oglaševanj
in vsiljevanj o pravilnosti oblike, načina ali vrste, iz katere so vzklili.
Takšni, kot so že sami po sebi,
so največja obljuba ljubezni,
ki se razcveta vse do tja, kjer je sreča doma.
Pisarka Simona&Simon
Ni komentarjev:
Objavite komentar