MIŠ IN PODGANA

Nekoč, pred resnično davnimi, davnimi časi, miš in podgana nista imela tako nehvaležne vloge, kot jima ju ljudje predpisujemo danes.

Bili sta mitološki bitji, s svojim prav posebnim poslanstvom.

To je podobno, kot če pogledate z očmi nekoga, ki bo v določenem delu videl pomemben prispevek k celotnemu stvarstvu.

In nekoga, ki prav tega dela, ne bo občutil in zaznaval kot pomembnega širšim množicam.

Kot pri vsakem pogledu pa naj gre za stvar, žival ali človeka, je bistveno, v katero smer gledamo, kam smo naravnani.

Nekdo bo zaznaval le slabosti in pomanjkljivosti. Drugi bo prepoznaval izjemne darove.

Lahko, da sta miš in podgana imeli v teh izjemno oddaljenih časih v človekovih očeh popolnoma drugačno pojmovanje in vrednotenje, kot jima ju pripisujemo danes.

In prav o tem, človeku neskončno dolgo oddaljenemu času teče moja zgodba.

Bili sta čaščeni, ker sta opravljali pomembno poslanstvo.

Zato ni naključje, da so ju določena božanstva vzela v svojo službo.

Bili sta pomembno prevozno sredstvo v napovedovanju nevsakdanjosti.

Božanstvo višjih svetov si ju je izbralo za poslanika v prehajanjih med svetovi.

V iluziji prostora in časa, kot ju človek zaznava danes, ni zaupanja v njun pojavni svet.

Ko se prikažeta človeku danes pred očmi in to v najbolj nenavadni obliki in okoliščinah, vsak najprej pomisli, kako bi se ju najhitreje znebil. Saj ga pogled nanju celo prestraši.

A nekdaj ni bilo tako. Miš in podgana sta napovedovali prihod velikih sprememb, velikega učenja in s tem povezanih novih spoznanj. Z eno besedo napovedovali sta duhovno pustolovščino. Njun obisk je pomenil obdobje, polno presenečenj, čas za notranji vpogled in temeljit razmislek pri sebi.

Skratka, srečen tisti, ki sta ga obiskali na njegovem domu.

Pa ne pomisliti, da zato, ker bi bil ta dom zanemarjen in bi predstavljal leglo za njihov množični razvoj. Prav nasprotno.

Vzor urejenosti, skoraj svetosti prostora, kjer je dotični bival, je med vsem drugim privabil njun obisk. Sicer pa nikoli nista prihajali v družbi z drugimi mišmi in podganami, temveč posamično in še to samo ena ali druga. Miš ali podgana. Pomen je bil isti.

Vsaka pa je s seboj pripeljala močno vedenje in spoznanje človeku, ki ga je obiskala.

Nenavadno je bilo tudi to, da se je po njunem obisku življenje dotičnega človeka začelo drastično in pospešeno spreminjati.

Velike spremembe so nakazovale ne samo obilice novega znanja in obilja vseh vrst, temveč tudi prihod takšnih ljudi, ki so pripomogli k duha polnemu življenju.

Res srečen tisti, kateremu sta se prikazali. Po navadi zelo neobičajno, še manj pričakovano.

In danes?

Danes bo vsak najprej pomislil: »Le od kod si se vzela, ti gnusoba … Šic, šic iz mojega doma …!« in se ne bo vprašal, ali se za tem skriva kakšen drugoten namen.  

Po starodavni legendi, ki to niti ni, si lahko z njuno pomočjo popotoval do Resnice. 

Prave resnice svojega obstoja, ki je osvobajala in rešila številne privide tvoje majhnosti in nepomembnosti. Pokazali sta ti pot celo do samega izvira tvojega obstoja. To pa je nekaj, po čemer hrepeni človek še danes.

Ali boš prestrašen ali vznemirjen, če danes nepričakovano obiščeta tvoj dom, je seveda tvoja izbira.

Lahko pa, da se boš vseeno odločil, da raziščeš, zakaj sta se prikazali na tako nenavaden in nepričakovan način prav tebi in to v tvojem prijetnem in skladno urejenem domu.

Prava resnica o njunem obisku pa ti ne bo nikoli razkrita …

Razen, če se boš odločil postati skrajno pozoren opazovalec svojega življenja.

Pisarka Simona&Simon