Moški,
si bil kdaj ženski muzaget? Roko na srce, ta čast in oblast pripada prav zares redkim
posameznikom.
*
Običajno
je ženska moškemu njegova muza.
To je bilo in bo opevano.
Muze
po navadi svojim poetom niso prizanašale in prinesle odrešitve. Veliko jih je svoje
oboževalce zavračalo, podcenjevalo, tudi izkoriščalo njihovo predanost.
Kje
je meja med pogledi na Ljubezen?
Kaj
vse je dovoljeno muzi v ljubezni, da bo še ostala v pesnikovi duši kot najlepši,
do nevzdržnih bolečin, do nezavesti ali celo do smrti opevan cvet?
*
Kdaj in če? Se zgodi, da je moški ženski kot Apolon, njena inspiracija, muzaget?
Vse je možno na tem svetu. Tukaj ni mesta za veliko vprašanj s preprostimi besedami.
Kdaj in če? Se zgodi, da je moški ženski kot Apolon, njena inspiracija, muzaget?
Vse je možno na tem svetu. Tukaj ni mesta za veliko vprašanj s preprostimi besedami.
Tako
zgodi se kdaj pa kdaj, da moški postavi ženski raj. Ko ga časti in mu pripiše
vse mogoče, tudi nezemeljske moči!
Kaj,
če je moški tisti, ki je podcenil začetni vzvod? Ker se lepota telesa začne
prepletati z lepoto duše? Ko se ženska dokoplje do izvora svojega gejzirja? Kako
dolgo lahko ostane moški neizpet?
Se
zgodi, da ženska razkrije, kar moški na videz skrije. Preresno se brani in ji kaže
svoje zobe. Je vzvišen v svoji nedostopnosti, ker se vendarle boji razkritosti.
Pride
trenutek, ko se odloči, da bo svojo premoč preizkušal. To ustvarja z veliko
mero iznajdljivosti in domiselnosti.
Ženska,
ki zaznava v svojem muzagetu le najboljše, bo čustveno stanje spregledala in ne
nazadnje sprejela njegova pravila. Pravila, ki se bodo vrtinčila in nenapovedano
spreminjala. Marsikdaj. Ji bo celo neizmerno ugajalo.
Kajti,
vse lepote, ki jo vidi v ozadju, preprosto ne more prekriti z vsakdanjostjo.
Četudi moški skriva, vsaj navzven, da nima, kaj ponuditi. Da mu je malo mar.
Hm,
se moti?
Z
masko na obrazu, za spoznanje preveč prozorno, bo testiral svoje znanje,
bistrost in pretkanost.
Ženska
bo lepega dne do podrobnosti spregledala njegovo »igro«. Ker je vendarle to
samo igra med ljudmi, ki iščejo nekaj več. Resnico pa želijo prekriti. Pred
celim svetom. Kdaj pa kdaj celo pred samim seboj.
Vsa
ta spoznanja je še vedno niso in ne bodo odvrnila od njene zagledanosti. Ker
sluti. Kar je že v prvem trenutku občutila in zaznavala. Videla v njem nekoga.
Večjega.
Njega,
ki si je v ozadju oprtal koš ljubezni. Z njo obsuje tudi Njo, svojo muzo? Tisto,
o kateri si dovoli sanjati le, ko je sam s seboj.
Pa
stoji ob svoji muzi? Se na koncu vpraša moški, ko se mu na drugi roki druga
ženska muza muza?
Ko
izčrpa svoj ljubezenski odpor, ko preide mejo merjenja in konča s predstavo
zunanje moči, takrat se znajde v Življenju znova na razpotju.
Ženska
v daljavi pa vztrajno čaka! Medtem odide še po svoje. Poti je mnogo. Premnogo.
Bolj ali manj vabljivih.
A
še vedno ji ne da miru njen muzaget. Le kje jo lovi v razmisleku? Ali ne
verjame, da ženska zmore usodno krojiti? Ker jo je tega naučilo Življenje.
Nezavedno
in sočasno je njuna pot zdravila tiste rane, ki so zbliževale. Pot do skupnega
razkrižja.
Oba
sta pridobila.
Ženska,
ki se je odločila, da razišče globine, najprej svoje in nato še moške duše, ki
jo občuti, brez oči.
Moški,
ki je iskal doživljaje duhovno posvetne vrste in je na koncu zložil krila,
klonil pred močjo Ljubezni, ki samo ljubi.
Se
mora sedaj karkoli pretresljivega zgoditi? Spremeniti? Nič. Popolnoma nič.
Dovolj
je, da občutiš, da obstaja. Nekje in nehote. Le s čim se to prisluži?
Ženska
ljubi svojega muzageta.
Sedaj
več ne dvomi, se ne zoperstavlja, ne primerja in ne nagovarja.
Ona samo je. On samo je. Sta. V biti Ljubezen, ki
daje.
Ga ni človeka, ki bi se temu lahko uprl. Ko vse JE
in za to ni treba prav ničesar več storiti!
Takrat se začne prelivati samo Ljubezen.
Zapisala: Simona Babič
09. september 2015
Kraj: NEKJE
Opis gesla:
MUZAGET: VODITELJ MUZ, V STAROGRŠKI MITOLOGIJI
VZDEVEK ZA APOLONA
To razmisljanje mi je nekoliko tezje, pa ne vem zakaj? Res nimam pravega komentarja, ne znajdem se. Jaz sem v zivljenju ljubila, morda samo nekaj moskih, ostalo je bilo vec ali manj flirtanje. Zdaj pa ne vem, ali sem prava zenska, ali sem sploh bila kdaj komu muza. Vem, bili so taki, ki so me sprejeli, kot cloveka bolj, kot pa morda za muzo. Saj tako mislim. Se mi je pa zgodilom da, ko sem se zagledla v nekoga zelo mocno, da sem bila custveno zelo globoko ranjena, pa to ni pravi izraz, globoko me je zadelo. Dobesedno sem dan in noc, dobesedno sem imela misli samo pri njem, z njim in samo midva v vseh situacijah. Zdaj ne vem, kaj se je dogajalo z menoj, zgleda, da so me vodila custva, razuma sploh ni bilo. Ne vem, ce sem sploh prav razumela ta zapis, ga bom morala se enkrat prebrati.
OdgovoriIzbriši