O močeh ljubezni ni moč dvomiti.
(Simonca pregovor)
Nikoli ni VSE samo dobro ali slabo.
Vse JE tu nekje vmes.
Ko že mislimo, da je vse tako kot mora biti, se pojavi nekaj,
kar nas ponese v dvome.
Ko že mislimo, da je vse najslabše, se pojavi nekaj, kar nas
dvigne in nakaže možno rešitev.
*
V resnici pa je VSE samo iskanje ravnovesja, na katerega
vpliva naša sposobnost in izbira, da se posvetimo SAMO SEBI.
Posvetimo sebi 😉
Se ve, prisluhnemo SAMI SEBI 😀
Kako do ravnovesja ali uravnoteženosti življenja?
Vsako doživetje je povezano z določenimi občutki.
Če prevladujejo samo določeni ali posamezni, se lahko
počutimo izpopolnjene ali obratno, izpraznjene.
Če se medsebojno prepletajo, je v življenju prisotno
ravnotežje.
*
Ko izhajamo iz vedenja, da je VSE, po čemer delujemo povezano
ali z ljubeznijo ali strahom, imamo prvo smernico.
Če izbiramo in skupaj zaključujemo, da bomo oživeli več
ljubezni, se že umikajo številni občutki strahu.
Ta proces spremlja naša odločnost, da delujemo v duhu
ljubezni ali popuščamo strahu v nas.
Da pa se sploh lahko spodbudimo v odločnost, se je treba
najprej posvetiti »dihanju«, predihavanju in usmerjanju v umirjenost.
Umirjanje nam energije ne bo posrkalo. Ravno obratno. Imeli
je bomo vedno več in več. Prav energija ali volja pa je nekaj, kar pri iskanju
ravnovesja potrebujemo kot kruh in vodo.
Včasih je potrebno, da se ustavimo in si povrnemo energijo,
ki smo jo sicer radodarno delili. A uravnovešenje zahteva, da v prvi vrsti
pomislimo nase in svoje dobro počutje.
Zato je določena vrsta zadržanosti do ljudi, ki so
potencialni manipulatorji in »energetski vampirji«, v samoohranitvenem procesu
kdaj pa kdaj nujno potrebna.
Ko se nam povrne želja za nova srečanja z neznanci ali
nenavadnimi dogodki, navdušenost ali z eno besedo začudenost nad življenjem,
dobi življenje v več pogledih ponovno svoj tok in polnost.
Ko smo ponovno v ravnovesju, se naše sočutje v polnosti prenese
tudi do drugih ljudi. V sebi občutimo potrebo po razdajanju in pomoči, rahločutno
in z vso nežnostjo.
*
Zato je še kako pomembno, da v našem življenju ni nečesa
preveč ali premalo.
Ravnotežje bo ohranjalo v nas občutek sreče in celovitosti. Sprejemanje
samega sebe z ljubeznijo in to z lahkim srcem.
In ... juhu ... ,
pravkar mi je »padla« v glavo čudežna igra besed:
😘 O močeh ljubezni ni moč dvomiti. 😍
Pisarka Simona&Simon
Ni komentarjev:
Objavite komentar