Ljubezen ne daje
ničesar, razen sebe,
in ne jemlje ničesar,
razen sebe.
Ljubezen ničesar nima,
niti sama sebe ne more imeti;
ker ljubezen zadostuje
ljubezni.
(Khalil Gibran)
LJUBEZEN
Jo pričakujemo, pogojujemo, kontroliramo in v sled navedenega
z njo manipuliramo.
Naenkrat ni več ne duha ne sluha o ljubezni. Prej bi rekli,
da je nastopil čas bolezni, ko nas navdaja ljubosumje, želja po posedovanju in
nadvladovanju.
Zakaj?
Ker se ji NE prepustimo, ker ji ne dovolimo svobodno dihati
in ker ji postavljamo pogoje. Tako dobimo pogojeno ali pogojno ljubezen.
Prepustiti, spustiti, stopiti vstran od kontrole nad položajem
ter samo dovoliti obstoj čiste brezpogojne ljubezni, brez posedovanja; to pa je že druga zgodba.
Prava brezpogojna ljubezen je starševska ljubezen. To večina
zmore, razume in tako deluje.
Razvoj brezpogojne ljubezni do partnerja pa je še v povojih. O njej
se v nekaterih krogih že pogovarjajo, jo raziskujejo in odkrivajo, kje je kdo
»obtičal«.
O njej se da tudi veliko prebrati. In o njej sem se razpisala tudi sama. V svoji 2. knjigi pristopam k "brezpogojni ljubezni" na prav poseben in samosvoj način:
(mimogrede,
to knjigo si je že možno izposoditi v 11. knjižnicah po Sloveniji)
No, če jo kdo zmore živeti, pa ne vem. Brezpogojno ljubezen
namreč.
Med vrsticami Khalil Gibran-a najdeš misel o samozadostnosti
ljubezni same.
»Ljubim te!« in to je VSE. Ljubim to, da obstajaš, da si to,
kar si.
Vse, drugo nosi v sebi neki razlog, zaradi katerega bi te
ljubila.
DA. Lahko si privlačen, inteligenten, zanimiv, humorističen …
in še več. Lahko si karkoli. In ne glede na to "karkoli", te ljubim!
To obstaja?
Hm, sanje, proti katerim bi lahko pristopili tudi v budnem
stanju?
Ali usmerili svojo pozornost, da je ljubezen celota že samo
zato, ker JE?
Mogoče pa, to le ni tako nemogoče. Čeprav obstaja na poti do brezpogojne ljubezni tudi nekaj "predpogojev". 😉
Preden posvetimo z brezpogojno ljubeznijo do partnerja, je
nujno potrebno urediti odnose z otroki, starši, sorodniki in tudi prijatelji.
Še nas čaka veliko dela na sebi!
Si se morda vprašal, zakaj bi se lotil tega res zahtevnega
»projekta«?
Pomisli! Saj, vendar VSE, kar v življenju počnemo, delamo
zaradi SEBE in svojega razvoja.
Na mestu cepetati in se smiliti samemu sebi zna vsak.
Poseči po brezpogojni ljubezni, najprej do sebe in potem še
drugih, pa je za enkrat še redkost.
😃»Večja redkost kot človek, ki bi ga
lahko vedno prenašali«!😉
Pisarka Simona
Ni komentarjev:
Objavite komentar