OBLEKLA SEM SE

Oblekla sem se v fanta in odšla po svetu.

To ni bilo posebej težko in zahtevno, saj sem višje rasti in skoraj brez oblin.

Želela sem spoznati, kako se obnašajo dekleta, ko stoji pred njimi mlad, postaven fant, sicer nežnega videza, a odločnega pogleda.

Bila sem slepo zaljubljena v ljubezen in v večni želji spoznati, zakaj ljubezen obišče tako malo parov.

Vsaj tista ljubezen, ki si želi biti iskrena, svobodna in brez posebnih pogojev.

Obisk pri dekletih mi je prinesel spoznanja, neprecenljive vrednosti in pokazal nov pogled, ki ga v ženskih čeveljčkih nisem prepoznala.

*

Res sem »šla«, od zdaj naprej »šel«, po svetu, da odkrijem, v čem je tisti glavni razlog trpljenja zaljubljenih ljudi.

Presenečenj je bilo kar nekaj, tudi takšnih, ki jih ne bi nikoli uvidel, če ne bi obul moških čevljev.

Celota, ki se je pokazala, je imela vzrok v posledicah ravnanja mladih žensk, ki so nezavedno in tako rekoč večinoma igrala na svoje ženske atribute.

Vse, no vsaj tiste, ki jih je pogled name pritegnil, so želele ugajati s svojim ženskim videzom. Prepričane, da se moški osvajajo z lepo obleko, pod katero se skriva brezhibna postava, je bil njihov glavni razlog.

Svetleč pogled je skrival veliko željo po ugajanju in zato se bile pripravljene postati igralke pod masko zunanje lepote in nenaravnega obnašanja.

Ženske, ki sem jih poznal iz ženskega sveta, so leporečile in bile senca same sebe. Bile so pripravljene skrivenčiti same sebe do te mere, da so se v tem popolnoma izgubile.

Pravzaprav ni bilo lahko delo lupiti iz njih vso fasado, da bi prišel do bistva ali jedra njihove prave podobe.

A hočeš nočeš, moral sem tudi sam odigrati svojo vlogo brezhibno in dovolj prepričljivo. Velikokrat sem prav želel skočiti iz svoje kože, se pravi »nove« preobleke in jim povedati, da s tem zakrivanjem same sebe, hočejo zakriti to, kar je v njih najlepšega.

Seveda me je bolela njihova iznajdljivost iskanja vseh mogočih intrig, obrazcev in formul osvajanja, saj sem tudi sam, pod moško obleko ženska, v njih zlahka prepoznaval del sebe.

Posvetilo se mi je, da ne glede, koliko se ženska trudi biti ženska, se to sploh ne bi smela truditi. Preprosto bi morala samo ostati to, kar je. Ženska. Z vsem, kar ji je narava tako radodarno poklonila.

*

OVIRE V LJUBEZNI PRED SAMO LJUBEZNIJO

Vzbujanje pozornosti iz napačnih razlogov …

Strah pred samoto … ali nezmožnost biti sam s seboj …

Iskanje varnosti, statusa, koristoljubja …

Občutki manjvrednosti in tekmovalnosti … nizka samopodoba …

Zahteve in pogojevanje …

…

Biti vse, samo ne ženska, ki jo osvoji moški z ljubeznijo iz gole ljubezni …              

*

Je torej težko biti ženska? Seveda! Z vsem, kar je ženska naložila na svoja pleča, da bi moškim dokazala, da je vredna njihove ljubezni, je breme, za katero je prešibka.

*

A, pogled skozi očala očaranosti nad nekom, ko ni nobenega razloga, nobene potrebe in nobene zahteve in se ti niti ne sanja, kaj je tisto, kar te vleče k nekomu kot magnet, sanjačem odpira vrata ljubezni.

Neutrudno iskanje je končano, ko si rečeš: »Svobodno se bom prepustil občutkom. Naj tečejo skozi mene. Ko se ustavijo pri nekom, ki mi je ljub in drag, mu samo zaželim VSE, kar želim sebi.«

Ravno pri tem dajanju in dobrih željah ni potrebe biti skromen in skopuški. Poklonimo VSE, kar bi poklonili sebi, če bi se imeli tako radi, kot to čutimo do drugega. Ko bomo spremenili ta pogled in obvladali veščino dajanja in sprejemanja sebi z vso ljubeznijo, ki jo želimo pokloniti drugemu, se bo ljubezen obrnila proti nam.

Brez truda in napora se bo približala. Saj bo TO ljubezen, ki jo iščemo zunaj sebe in nam je ne zna nihče pokloniti. Vsaj ne takšne, kot smo si jo naslikali v svoji glavi.

Vsi ljubimo, a ljubimo vsak po svoje. Torej nam prav takšno ljubezen, ki jo pričakujemo od drugih, ne more dati nihče drugi, kot mi sami sebi. Samo sebi lahko poklonimo točno takšno ljubezen, kot si želimo, da bi jo prejeli. Saj samo mi vemo, kakšna je videti, kako hodi in sedi. Kako ljubi.

Če se bo ob nas znašel nekdo, ki bo podobno čutil in razmišljal, bo naš potencialni sopotnik. Postavljen bo temelj iz podobnega pojmovanja, kaj ljubezen sploh je in proti čemu se nagiba.

Nismo ustvarjeni za trpljenje, zato si ga nehajmo povzročati.

Ljubimo se, kot bi ljubili tistega, ki ga iščemo in TISTI BO PRIŠEL.

S čutnostjo, ki je prvo seme ljubezni.

Ljubezen išče samo ljubezen ali SAMO LJUBEZEN. Brez vidnih znakov vseh neumnosti, ki jih počnemo v imenu ljubezni.

Ljubezen kot taka, se ne ozira na barvo kože ali las, umetne trepalnice in nohte, vsadke in še veliko tega, kar ženske izmaliči. Pod to lupino pa se po navadi skriva popolnoma drugačna oseba, ki je moškim v resnici prikrita. Sploh tistim, ki si ne vzamejo časa, da bi pogledali pod to odvečnost, ki jo ženske vlačimo nase.

Hm, kako močno nesprejemanje same sebe?

*

Tako sem sezula moške čevlje in spet obula svoje bele čeveljčke.

Ter si zaželela samo BITI, to, kar sem. Svetla, iskrena in ljubeča. Do sebe.

In skozi labirint ljubezni bo prišel TISTI, pa čeprav brez belega konja in v samo svojih čevljih celote (z mehkim podplatom), ki bo videl v meni mene.

Pisarka Simona &Simon

Ljubezen se gradi med celima

človekoma in ne med

polovicama, ki se morata najti,

da bi se počutili celovito.

(Iz knjige Ljubiti z odprtimi očmi Jorgeja Bucaya)