sobota, 8. april 2017

2. korak do cilja – UPORABA


Uporaba česa? 

Česarkoli, kar nam lahko služi, da uresničimo NAMEN, svojo željo. Ob tem ne mislim samo na uporabo sredstev, moči, znanja … Vsaj, ne samo tistega znanja, za katerega menimo, da ga imamo.

Kajti imamo tudi znanje, za katerega mislimo, da ga nimamo.

Hm. Predvidevam, da mi ne verjamete in si mislite, kako naj uporabim nekaj, kar nimam …

Kaj pa to? Ali dopuščate, da ga imate? Da je potrebno samo se ga »spominjati«, spomniti, obuditi …

Ako je jedan mudrac, jedan čovjek, bilo kada i bilo gdje mogao spoznati zakonitosti koje se odnose na svijest, tijelo ili svemir, onda to može svaki čovjek, bilo kada i bilo gdje. (Sadašiva tantra – A. P. Kezele)

Vse, kar je nekdo, nekje, nekoč že občutil, vedel, spoznal … vse je že nekje »zapisano«.

In če smo vsi med seboj povezani in če verjamemo, da kar lahko naredi eden, lahko naredi, spozna, občuti … tudi drugi, potem JE VSE MOŽNO.

Samo od nas je odvisno, ali si »to« nekaj resnično in zelo močno želimo in smo za »to« pripravljeni tudi nekaj narediti. Sicer pa ljuba duša, ko je želja srčna, ljubeča, resnična in iskrena, nobena »naloga« ni pretežka.

V tem primeru bomo za izpolnitev svoje želje vložili v »to« celega samega sebe.

Uporabili vedenje, ki ga že imamo, ga nadgradili, okrepili, osvežili in utrdili.

Ob tem bomo uporabili VSE, kar nam je dostopno, na razpolago in prosili za pomoč tudi somišljenike pri udejanjanju vizije ipd.

Domišljiji je prepuščeno … vi le izbirate, kaj boste uporabili in kaj zavrgli. 

Da, zavrgli! 

Tudi tega zna biti prav mnogo. Zagotovo ne boste potrebovali strahu, jeze, ljubosumja …, nečesa, kar vam bo samo v napoto in vam morda nikoli ni niti koristilo. 

Kot na primer ujetost v vzorce, ki niso v skladu z vašo osebnostjo, srčnim spolom in fizičnim telesom.

Zatorej … le pogumno UPORABITE VSE, kar vas osrečuje.

PRIMER IZ ŽIVLJENJA:

Veliko vas že ve, tisti pa, ki še ne veste, vam zaupam: »Po poklicu sem gradbenica!«

Hm. Le kako bi lahko »to« znanje uporabila pri pisanju proze, poezije itd.?

Resnično malo od tega znanja je uporabnega pri pisateljevanju.

Torej, od kod mi to znanje? Očitno je že bilo v meni. Od kdaj? Bog ve iz katerih časov in katerih življenj pred tem utelešenjem …

Ampak zagotovo je v meni. Saj sem svoji dve knjigi in še kaj, napisala po »nareku«. 

Koga? No, to se sprašujem tudi sama ali pa niti ne!

(… v preteklih življenjih sem bila novinar, srednjeveški pisar menih, egiptovski pisar, angleški dramatik … uf, kar vrti se mi od teh spoznanj …)

Znanje, ki ga črpam iz osebne knjižnice ali akaše se mi je odprlo, ko sem se preprosto odločila, da bom poskusila.

Ne morete si predstavljati, kakšna silna želja je bila v meni in klic: »Vsaj poskusi!«

In ko me je zajelo kolesje pisanja, je bil knjižni prvenec v grobem v mesecu dni na papirju. To pa ni mačji kašelj …


Zato pa vam polagam na srce, UPORABITE svoje znanje, ki ga nosite v sebi.

Poskusite potegniti iz sebe svoj potencial, še posebej, če vas neka nedoločena sila žene in kliče.

A vi pomišljate, ker …

Odvrzite vse pomisleke, vzorce, omejitve, in samo začnite delovati.


Saj veste! VSE se začne s prvim korakom …


Pisarka Simona & Simon

2 komentarja:

  1. Draga Simona, nekaj tvojih blogov nisem komentirala, ceprav sem jih prebrala. Sem v stanju, ko mi ne gre, nekaj se doigaja z menoj. Ne vem, dobro, ce bom prisli resnici do dna. Neskomcno si zelim spoznati nekaj, in ne pridem do bistva. Hocem izvedeti, kdaj se zavc elo in s kakim namenom. Zakaj imam to zeljo, se sama ne vem, pa verjetno sem ze od nekdaj taka, da hocem samo resnico. Pa kaj je resnica, a je ta tudi relativna, daj razlozi mi, napisi nekaj o tem. zakaj hocem vedno izvedeti resnico, ali je to, da nocem ziveti v neki lazi in utopijo, ali je to povezano z mojim misljenjem, ko tako rada povem vse po pravici. Nikoli, prav nikoli se nocem zlagati, to mi je mucno. Draga Simona, raje zvem resnico, kot da zivim v negotovosti. Rada te prebiram in se popolnoma strinjam s teboj, vedno bolj, ko analiziram o vsem kar se mi dogaja, ne morem verjeti, da je tako. Poglej Simona, je nek priimek, ki si ga je neka moja ljubljena oseba vzela, kot psevdonim, po nakljucju, cisto slucajno, so se odvijali dogodki in celo teme na isto zadevo, kot je povezano s tem priimkom. In glej ga zlomka, ta clovek se pise z istim priimkom, ki pa je zelo, zelo redek v Sloveniji. Pa lahko noc!

    OdgovoriIzbriši
  2. Draga Erika, HVALA za komentar. Vsakega sem vesela. Tokrat sem se resnično zamislila nad zapisanim in te tudi začutila. Bom pisala o resnici, o svojem pogledu nanjo ... ker tudi meni šteje samo RESNICA, pa kakršnakoli že je.

    Drugega dela tvojega komentarja nisem najbolje razumela, ker je zelo oseben. Najverjetneje se ti dogaja nekaj posebnega. Ampak vedi, NI NAKLJUČIJ ...

    OdgovoriIzbriši