Trenutek, ko sva PONOVNO skupaj, opazovali VZHOD SONCA ...
Kar takoj ti moram povedati, da moja »akcija« z BON-om super
uspeva.
Pravi prijatelji so se že oglasili in jih zakupili, tako da
bo knjiga kmalu imela pogoje, da zagleda luč sveta.
Ne morem ti povedati, kako zelo sem hvaležna, vsakemu
posebej, ki me je podprl. Sploh si nisem predstavljala, da me toliko duš čuti
in povezuje s svojim svetom.
Ob pisanju spletnega dnevnika me bodo spoznali tudi drugi, do
sedaj samo bežni znanci in tudi tisti, ki bodo po tej poti izvedeli zame prvič.
In če jim bo način in vsebina povedanega všeč, računam tudi
nanje. Saj veš, krog znanstev se širi tudi skozi pisano besedo.
Beseda ima moč, pa četudi je kdaj misel ironično ali
hudomušno obarvana. Takrat še posebej, ker te zagotovo ponese k razmisleku o svojih,
vsem lastnim človeškim občutljivostim in slabostim.
O, kako rada bi ljudem povedala, da je vse možno, če se jim
bo le ljubilo ukvarjati s samim seboj.
Moja knjiga je svojevrsten kažipot do ljubezni, ko je možno
uresničiti vsake sanje. Tudi tiste, ki izgledajo posamezniku nedosegljive.
Čudežna je moč ljubezni in kdor je še vedno nejeverni Tomaž,
mu bo branje moje 2. knjige osvetlilo kar nekaj zamisli o tem, kako nam lahko
prav ljubezen služi v naše najvišje dobro.
Kako čudovita duša je vsaka zase … kako lahko prav vsak zasije
v svoji biti in osvetli še druge okoli sebe …
In, joj, da ne pozabim! Za tvojega dragega prilagam mazilo za
lajšanje njegovih tegob s teniškim komolcem. Pripravila sem ga iz posebej
izbranih zelišč, ki mu bodo zagotovo olajšale bolečino.
Veš kaj pa sem pripravila za naju? Rožmarinovo olje. Sedaj
mora »odležati« še naslednje štiri tedne in potem ti ga pošljem.
Saj veš, sami morava poskrbeti, da bo najin zunanji ovoj
ostal mladostnega in svežega videza tudi pri 70., 80. … letih.
O, ljuba moja! S svojimi pismi me vedno razveseljuješ. In
nikoli se ne načudim, kako zlahka nadaljujeva, kjer sva končali. Čas za naju ne obstaja, čeprav se zgodi, da se dlje ne vidiva. Tudi prostor naju ne omejuje, saj
sva lahko druga z drugo vsakič, ko si to zaželiva. Če ne drugače v mislih.
Razumeš me kot sebe. Dobro veš, da se spreminjam kot živa
voda. Moja oblika se razpenja, širi, krči in vijuga s časom sprememb. Veter me
nosi z oblaki, in ko padem na zemljo, me vedno dobrohotno pobožaš in povzdigneš
tja, do koder sežeš tudi sama.
Saj prav zato se ne vdava, ker sva skupaj preživljali tudi
zares težke čase. Vedno znova me opomniš, da je vrednota pravega prijateljstva
nekaj svetega.
Veš Edda, včasih se mi zdi, kot da sva eno. Eno in isto. Ista
vsebina v drugačnem telesu. Sorodne duše se iščemo in ko sklenemo krog
prijateljstva, ga zunanji vplivi ne morejo zmotiti.
Saj veš! Kar midve veva, veva. Ne glede na vse, ki bi nama
skušali pokazati, da se motiva. Vrednota zaupanja in sprejemanja naju bo
povezovala v neskončnost.
Naj bo za danes dovolj. V svojih mislih te ljubeče objemam in
prisrčno pozdravljam.
Tvoja
prijateljica Simonca
P. S.: Prilagam še dva BON-a, ki si ju že kupila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar