ZAVEDANJE

Nekoč je živelo Nezavedanje. Ni imelo pojmov o Zavedanju, kaj šele o Čistem Zavedanju.

Nezavedanje je živelo tja v en dan, prepričano, da ne more spremeniti NIČ. Potikalo se je med poljanami nereda in delalo nemir med prebivalci, ki so imeli nekaj pojma o tem, kje iskati Zavedanje.

Ko se je Nezavedanje tako sprehajalo mimo minskega polja, se je nenadoma izstrelilo Zavedanje in ga ogovorilo:

»Ali se ti Nezavedanje ne zavedaš, da hodiš okrog brez reda in kališ mir prebivalcev na tem planetu?«

Nezavedanje je nezavedno pogledalo od kod ta glasek, ki mu soli pamet. Kajti Nezavedanje ni odstopalo od prepričanja, da se na Zemlji ne da spremeniti NIČ, in to je nezavedno vodilo njegove poti.

Zavedanje, ki pa je bilo veliko naprednejše in je znalo korenito poseči tja, kjer so se drugi izgubljali, se je ponovno oglasilo:

»Ljubo Nezavedanje, saj ne, da je NIČ treba spremeniti, samo sprejeti je treba, da onkraj vsega kar misliš, da JE, je NIČ. In to je dobro! Kajti, ko se začneš zavedati, da NIČ obstaja in pomirja, postaneš pomirjen. NIČ tako strašnega in nemogočega ti ni treba narediti. Samo zavedati se je potrebo, da NIČ ni slabo, temveč dobro.«

»NIČ misli, NIČ trpljenja, NIČ bolečine … NIČ od NIČ. Ko se boš ti Nezavedanje zavedalo, da je NIČ stanje, ki ne omejuje, ne zavezuje, ne ustrahuje, ne obsoja/presoja, ne kaznuje in ne negoduje, takrat bo polje tvoje resničnosti postalo poljana miru in tihe notranje sreče. In ta dobri občutek, ki se ga boš ti, Nezavedanje, začelo zavedati, te bo opogumilo, da bi v njem ostal še malo dlje in dlje časa. Saj bo tako prijetno imeti to dobro počutje.«

»NIČ samo pomeni, da te nič ne tare, nič ne muči, in to se zgodi takrat, ko NIČ ne misliš. Misli spustiš na pašo, na prostost in jih ne vabiš, naj se kmalu spet vrnejo.«

»Čemu le? Če pa bi vendar te misli rade ves čas nekaj mislile, skrbele in norele in tebi, ubogemu Nezavednemu nalagale vse pretežko breme.«

»Zavedaj se, da NIČ od tega je vsekakor bolje kot non-stop te begajoče in neznosno nevzdržne misli, prežete z vso mogočo skrbjo. Ko ne misliš NIČ, se prikrade vate Čisto Zavedanje in takrat si v blaženem miru, in to čisto brez misli.«

Juhej, so rekli vsi Zavedni pri Čisti Zavesti.

Nezavedanje je sklonilo glavo in prvič v svojem nezavedanju ostalo brez vedenja, kaj odgovoriti. In kot bi trenil, se je Nezavedanje zavedalo, da je bilo za en hip v NIČu brez misli in začutilo dobršno mero olajšanja.

»A tako to deluje?«, se je čudilo in želelo ta dobri občutek v miru čim prej ponoviti. 

Umaknilo se je vstran od Zavedanja, ki se je že od vedno zavedalo. Nezavedanje je preprosto samo želelo in hotelo vnesti v svoj svet ponovno ta NIČ.

Tako se je Nezavedanje na pohodu po polju zavedanja začelo spominjati, da je ohranjanje Čiste Zavesti nekaj, kar bo v življenje vneslo mir in dobro počutje.

Vsi veliki zdravilci črpajo iz umirjenosti v sebi. Obrnejo svojo zavest k čistemu zavedanju in vidijo, kaj se zgodi brez zavestne kontrole. Na rezultate niso navezani. Uspeh ali neuspeh bo določila stopnja čiste zavesti, ki se zrcali v zavedanju zdravilca.

Ljudje in tehnike ne zdravijo. Zdravi zavedanje Čiste Zavesti. Vi samo imate dober namen, nato pa se začnete zavedati čiste zavesti, ter ji dovolite, da naredi vse ostalo. V realnosti vi in jaz in oni ne obstajajo. Obstaja samo ena zavest. Vse ostalo je iluzija prostora in časa.

 *

Očitno prevzeta od knjige Skrivnosti kvantnega življenja, vas vabim, da posežete po njej (dr. Frank J. Kinslow). Seveda, če ste začutili, da bi želeli raziskovati v to smer še malo dlje.

Pisarka Simona&Simon