DEVETI DAN

Saj res, le kdo ga je tega jutra tako zgodaj prebudil? Spočitost in poskočnost sta v njem kar odzvanjali. Imel je občutek, da ga vodi neki notranji glas, a ni razmišljal, od kod se je pojavil - le sledil je notranjemu vzgibu.

Napotil se je okrog zaliva, da bi se povzpel na sam vrh hriba, ki ga je že nekaj večerov opazoval iz terase svojega začasnega domovanja. 

Pot ga je vodila mimo jadrnic in čolnov, sidranih v mestnem pristanišču.

Z lahkotnim korakom se je med zanjimi hišami usmeril proti vznožju vzpetine in tik pred vrhom že skoraj tekel. Vznemirjenost v njem je naraščala, kot bi slutil, da ga čaka pustolovščina brez primere.

Tik pred vrhom je zastal in hkrati mu je vzelo dih. Zagledal je veličasten prizor na plešočo žensko, ki je pretopljena z naravo izražala samo sebe skozi ples.

Za hip ga je prešinilo, da je nekaj na njej tako znanega - domačega - kot bi jo že nekje srečal. 

Obdana je bila s sijem svetlobe, ki je vabil v svojo bližino. Iz nje je žarela nevidna moč in vzbujala občutke vznesenosti ter neskončne miline.

Dolgo pisano krilo se je ujemalo z oprijetim životcem in poudarjalo vitkost telesa in zunanjo lepoto. Izpod krila sta se razkrivali bosi nogi.

Bila je kot struna na instrumentu, katerega upravlja neka višja sila in kateri se je uklanjala samodejno, brez pomisleka.

Spreletel ga je val čutnosti in prevzetosti nad dogajanjem pred njegovimi očmi. 

Navidezno skrit za večjo oljko, se je vprašal, ali je primerno, da jo  na skrivaj opazuje?

Ali bi se moral razkriti, ji dati znamenje prisotnosti ali preprosto oditi?

A oditi ni mogel in niti zmotiti njenega ustvarjanja, saj bi s tem prekinil čudovito predstavo, ki mu je morda bila celo namenjena.

Stal je kot prikovan in niti za trenutek ni želel izgubiti iz uvida dogajanja pred seboj. 

Telo se je vdalo ugodju - preplavila ga je energija soustvarjanja in pronicala vanj skozi vsako poro telesa.  

Pravzaprav je pozabil, da se je še hip pred tem spraševal o primernosti opazovanja tega čarobnega prizora.  

Ustvarila se je pretočnost, zakrožila po telesu, se dvigovala po hrbtenici vse do temena in se povezala z vibracijo čutne ženske prisotnosti. 

Vse meje, pregrade in okovi so padali – povezanost s celotnim obstojem je stekla v vse smeri.

Ples je postajal vse intenzivnejši in ju medsebojno oplajal. Niti zavedal se ni, kdaj se je vključil v ples, kot bi plesal tudi sam. Kmalu ni bil več opazovalec plesa – postal je ples sam. 

Ples mu je razkrival ženskost skozi naravo in občutenje, ki se je izražalo med dvigi in spusti gibkega telesa, prepletanjem rok, premikanjem nog in vrtenjem v vse smeri.

V resnici je stal popolnoma na miru, le njegovi občutki so plesali hkrati z njenimi. 

Prav tako je izgubil občutek za čas in celo za prostor. Celovitost dogajanja ga je v duši združila z njeno. Medsebojno prepleteni sta se predali radostni blaženosti srečanja.

Amor je bil prevzet od pričujoče energije, ki se je razlivala v valovih, kot se razlivajo valovi na obalo. 

Nikoli na povsem enak način, nikoli s prav isto obliko niti vsebino še manj močjo, pa vendar ... Se ne končajo. Vedno znova so vzvalovili njegovo notranjost in povzdigovali energijsko prepletanje.

Ozavestil je, da se "ljubi" z žensko, ki mu je odprla vrata v drugačen svet doživljanja ljubezni … 

Čarobnost večnosti ga je posrkala v ekstazo blaženosti in pretopila v ljubezen samo.

*

Angeli varuhi se nam pridružijo ob rojstvu in so naši spremljevalci vse življenje. Ljudje »mislimo«, da se po zemlji sprehajamo sami. Če bi le vedeli, koliko pomočnikov iz duhovnega sveta nas obkroža, se ne bi počutili tako ranljive in nemočne.

Zanimivo pa je, da se jih večina zaveda šele v kakšnih posebej težkih obdobjih življenja, ob nenadnih nesrečah ali kakšnih drugih, človeku neobhodnih izkušnjah.

Seveda pa niso ob nas »navzoči« le v kriznih časih, temveč so »navzoči« tudi pri proslavljanju, svečanostih, ritualih ...

Vsak dan nam ponuja številne možnosti za širjenje zavesti. Če se tega zavedamo, lahko vsak dan počastimo - po svoje – in se za prejete darove zahvalimo.

V starih časih so bili obredi in rituali v veliki meri prisotni v vsakdanjem življenju 

Na primer častili so setev ali žetev poljščin, prihod pomladi, padavin in pozdravljali sončni vzhod ...

Angeli blagoslavljajo posvečeno energijo rituala, ob katerem so radi prisotni.

Pisarka Simona