TRETJI DAN

 Kraljestvo telesa in duha - naše »ozemlje« v njem je neomejeno!

Amor je resnično ljubil svoje življenje, strastno in z zavedanjem, da smo čudovite kreacije tega obstoja. Bil je pripravljen na globoko zaupanje in predanost vsemu, kar je živo v pravem pomenu besede. Občutke, ki jih je razvijal na valovih ljubezni, je raziskoval do nadrobnosti. Zaupal je intuiciji, se poglabljal v meditacijo in se uril v nadčutnem zaznavanju.

S pozornostjo je ozaveščal marsikaj, kar je običajnemu opazovalcu prikrito. Spoznal se je na govorico telesa, razbiral človekovo počutje telesa in duha in energijo, s katero je obdan. Temu je posvečal večji pomen kot govorjeni besedi.

Skratka ni bil povsem običajen človek niti moški, kar pa še ne pomeni, da je s tem živel lažje in udobneje kot drugi ljudje. 

Tokrat je ob odločnosti, da odpotuje, občutil vzneseno razigranost in veselje kot majhen otrok. Vzroka tej razposajenosti ni poznal, a že dober občutek mu je dal posebno energijo in polet, da je vsak trenutek posebej užival. Ni imel posebnega načrta, zato se je zgolj prepustil, da ga bo potovanje vodilo samo.

Ob izstopu iz taksija v centru kraja Jezera se je najprej ozrl okoli sebe in se v trenutku zaljubil v vse, kar mu je ponudil pogled.

Tako kot se vsaka ljubezen zgodi v trenutku (ali pa se sploh ne zgodi), je v njegovem srcu vzniklo nekaj novega – kot nova pesem, novo upanje, nov cvet, nov stik ali novo poznanstvo.

Dobil je potrditev, da se je znašel na pravem mestu in ob pravem času, čeprav za te občutke ni obstajal logičen odgovor. Preprosto ga je preplavila žarovitost, ki je posrkala še zadnje dvome o pravilnosti njegovega ravnanja.

Prešinila ga je misel, da je že lep čas pogrešal prav to ognjevito dogajanje v sebi. Svoje prisotnosti v družbi sebe se je neznansko razveselil – kot bi sam sebe ponovno srečal. 

Morda je najbolj pogrešal prav ta občutek osvobojenosti in neodvisnosti, ki bi mu dal ponovni zagon ustvarjalnosti duha.

Prenočišča v tem času res ni bilo težko najti. Nastanil se je v apartmajski hiši v prvi vrsti – ob morju – nekoliko oddaljeno iz samega centra mesta. Izbral je večje stanovanje s teraso in pogledom na morje. Zleknil se je čez dvojno ležišče, kolikor je bil dolg in širok in sklenil roke pod glavo. 

Sam pri sebi je zamrmral: »Tako Amor, sedaj si prost vpetosti in svoboden kot prič na veji. Vzemi si čas, kolikor ga potrebuješ, da pomiriš svojo dušo z odgovori na vprašanja, ki si jih že dlje časa zastavljaš – ob tem pa ne pozabi uživati na polno!«

Ob koncu samogovora se je sam sebi že smejal na ves glas. Val energije ga je pognal skozi prag, da je s preskakovanjem čez dve stopnici stekel iz hiše in čez dvorišče na ulico. Zazrl se je levo in desno ter se z odločnim korakom usmeril proti bližnji plaži.

Že med potjo odvrgel odvečna oblačila in se kot gibki mladenič pognal v morje. S krepkimi plavalnimi zamahi si je dal duška in spravil v pogon vsako mišico svojega, še vedno krepkega telesa. 

Preplaval je dobršen del obale po dolgem in počez in se na koncu z razbijajočim srcem v prsih in z bistrim umom v glavi, zleknil na vroči pesek ter predal sončnim žarkom. Vsaka celica telesa je srkala energijo sonca, jo zračila in polnila s svetlobo.

Zajela ga je lenobna mirnost, zaprl je oči in se potopil v svet meditacije, ki ga je ponesla v prazen nič. Ne da bi se zavedal, koliko časa je preteklo, so ga iz stanja umirjenosti priklicali trije galebi, ki so krožili nad njegovo glavo in ga glasno pozdravljali.

»Eureka - to je to!«, jim je pomahal v pozdrav. Pesem galebov je v njem ponovno prebudila občutek zaljubljenosti, ki ga je želel dobesedno objeti – kot bi objel telo ljubljene osebe.

Se bodo v tem razpoloženju duše odgovori preprosto pojavili brez truda, kar sami?

Namen potovanja njegova duša pozna in posledično mu ne preostaja nič drugega, kot intuitivna predaja njenemu vodstvu.

Prvi namig, ki ga je prišepnila po meditaciji, je ubesedil kot: »Pozabi na vse, kar si kadarkoli slišal o ljubezni!«

»Hm, slišal o ljubezni? Seveda je že marsikaj »slišal« o ljubezni, a marsikateri izjavi ali dejanju v njenem imenu ni pripisoval nobenega pomena. Na splošno se ljubezen občuti ali pa se ne občuti. Kaj le naj bi zdaj to pomenilo …?«, se mu tisti hip še ni niti sanjalo … 

Pisarka Simona