Je kdo pomislil: »Zakaj Pisarka Simona ne pokaže vsaj dela
svoje knjige ali zadnje platnice?«
»Mar sedi kot kokoška na svojih jajcih in čaka, da se bodo
njene knjige "izvalile" točno na dan, 19. decembra 2016 ob 18.30 uri, v KNJIŽNICI
JOSIPA VOŠNJAKA v Slovenski Bistrici?«
»Ves mesec že oglašuje s plakati in vabili izdajo 2. NOVE
KNJIGE, a nikomur je ne pokaže niti od blizu niti od daleč?«
Kako bi vam jo lahko pokazala, ko pa sem jo danes, 17.
decembra 2016, prinesla domov iz tiskarne? Še toplo, dišečo po tiskarski barvi
in vso nedolžno v njeni nedotaknjenosti.
Da, tako je to, ko zaupaš. Deluješ, slediš namenu, vsak dan storiš
vse, kar je v tvoji moči in živiš za svoj cilj. Za sanje, ki se uresničujejo, medtem
ko se približuješ cilju.
Včeraj popoldne me pokliče tiskar in pravi: »Knjiga je
stiskana, lahko jo prevzameš.«
Pri sebi se tiho nasmehnem in glasno zahvalim. Za vse!
Pravkar sem zlagala v avto nakup iz trgovine, med katerim je
bila tudi »sladka zahvala« za tiskarja in njegovo ekipo. Sem zaslutila
istočasnost dogodka?
Ne vem! Vem pa, da sem zaupala. Svojim občutkom.
To se mi dogaja že lep čas. Ko prisluhnem sebi in vsemu kar
ob določenem dogodku ali določeni osebi občutim, dobim kažipot za vnaprej. Ta mi je v
veliko pomoč!
Komu bomo zaupali, če ne prav sebi? Najprej sebi in potem
tudi drugim. Če bomo delovali iskreno, govorili resnico in videli v vsem samo
dobro, se bo dobro realiziralo.
Hm … in danes?
No, danes pa vam jo lahko že pokažem. Vsaj iz zadnje plati.
Svetlo, sončno, toplo in nežno, kot je nežna lahko le Ljubezen.
Današnji dan je prinesel veselje in radost. V rokah sem podržala za-ključek zastavljenega dela. Legendarno, vam rečem!
Nepopisno veselje, ko si ponovno dokažeš, da "ZMOREŠ!"
Hvaležna Pisarka Simona&Simon
Ni komentarjev:
Objavite komentar