PISMO BOŽIČKU

Dragi Božiček!

Prav žal mi je, da na svetu še vedno toliko ljudi meni, da si Ti izmišljena ali pravljična oseba, ki v resnici ne stanuje na severnem tečaju.

Če se globoko zamislim, mi postane še težje, ko se spomnim, da prav ti ljudje starejšim otrokom pripovedujejo zgodbice, da si Ti samo simboličen starček ali morda bajeslovna oseba.

Le kdo daje tem ljudem pravico, da posegajo v domišljijsko brezmejni svet? Kaj mislijo, da če sami dvomijo, lahko sejejo dvom še drugje?

Dragi Božiček, jaz pa vem, zakaj so ti ljudje tako nejeverni?

Tvoji pomočniki se med seboj razlikujejo tako po zunanji podobi kot postavi, zato pa dvomljivci ostajajo dvomljivci. Seveda moraš imeti številne pomočnike, že zato, da lahko za božič pokukajo v prav vsak dom na Zemlji.

Ampak Božiček, jaz vem, (in kar jaz vem, VEM), da si ti z nami povsod, čeprav se vsem hkrati pač ne moreš prikazati čisto od blizu in čisto ob vsakem božiču. 

Zato bom še naprej širila in sporočala le tvoje poslanstvo, ki je nadvse ljubeče in povsod prinaša samo radost in veselje.

Kot vsako leto sem tudi letos skrbno premislila o svojih željah, kajti popolnoma sem prepričana, da je VSE MOGOČE. Torej tudi svoje želje izbiram premišljeno, ker se zavedam, da se na koncu vse uresničijo. Če ne po takšni, pa po drugačni poti. Če ne ob tem, pa ob onem času. Če ne s temi, pa z drugimi ljudmi.

Še pred tem ti prišepnem, da sta Ti moja ljuba, velika in že odrasla otroka tudi pisala. Kako vem? Zato, ker sta mi pismo poslala v vednost. 😊

Kot majhna sta Ti risala risbice. Ko sta poznala črke, sta se potrudila pisati. Sedaj pa uporabita kar elektronske naprave sodobnega časa.

Priznam pa, da mi je bil pretekli način odpošiljanja pošte veliko bolj pri srcu. Včasih smo jih nastavili na okensko polico, da je ptička z njimi poletela na tvoj naslov ali pa smo v mestu poiskali Božičkov nabiralnik in Ti jih je dostavil kar poštar.

Do sedaj sem ju vsako leto ob tem času spodbujala, da sta Ti pisala. Letos se je dogodilo, sta ona dva opomnila mene, naj nikar ne pozabim »pisati«!

No, če pa kaj, mi pa pisati res ni težko. Še več, v tem početju neizmerljivo uživam in se ga mislim tudi v bodoče trdno »držati«.

Božiček ti veš, kako obožujem svoje delo, in to nameravam početi tudi v prihodnje. Pisati, pisati in še enkrat pisati …

Kot nameravam tudi BITI srečna v Ljubezni! In tudi v prihodnje tkati ljubeče vezi. 

Kot želim biti srečna v Ljubezni, želim biti srečna tudi na splošno v življenju. Ti boš že vedel, kaj natanko imam v mislih.

Želim imeti obilje na vseh področjih svojega življenja. V prvi vrsti pa mislim biti zdrava in vitalna ter v odlični telesni pripravljenosti.

Glede na to, da me sedaj že zelo dobro poznaš, veš tudi, da se želim obilo in veliko zabavati in doživljati vedno nove in nove dogodivščine …, ki me bodo usmerjale na ta čudovita in čudežno lepa potovanja, na katerih bom večino časa preplesala, prepevala in se imela noro dobro …

Pika na »i« pa je še moja želja, da skupina OneRepublic enkrat samo zame zapoje pesem Counting Stars. Seveda, ob prvi priložnosti, ko obiščem njihov koncert.

Medtem pa bom pozorna na svoja čustva, ki mi bodo jasnovidno pokazala, do kod oziroma do kam sem že prispela.

Saj si prav z lahkoto predstavljam, da imam v življenju VSE, kar si želim in prav tako dosežem VSE, kar si želim! Te kar vidim, kako mi prikimavaš …

Kot po navadi pa te bo na božični večer čakalo na mizi, poleg mleka in domačih piškotov, tudi darilce. 

Odvij ga kadarkoli. Takoj pa v primeru, če boš samo za trenutek pomislil, da bi odnehal s svojim čudežno čarobnim poslanstvom.

Objem in en velik cmok na tvoje premraženo lice.

Tvoja Simonca

7. december 2016