Zaupam spevni harmoniji zvokov in že sem v plesu, ki zajame
vse moje čute in nad čute.
Energija steče skozme, me dviguje od tal in
lahkotnost nezmotljivega koraka me vodi med vrtove, tja na travnike, med vitke
breze, ki se mi priklanjajo in zvončke, ki oznanjajo.
»Simonca se prišla je
spet igrat!«
Čebelice brenčijo, na tipalke cvetni prah lovijo, ko mene
podplati zasrbijo in se v divji tek podam, prepričana, da vse imam.
Poljubim
prvi bor, ki stoji med drevesi kakor štor. Se ne premika, le z vejami po vetru
udriha.
Prebujena vsa drhtim, ko za soncem se podim, prepričana, da
ga morda pa le ulovim.
Saj je sonce zlato, pripeto na nebo, tudi zato, da mene
ogrelo bo. Ko žarek preusmeri vame, srce se moje hitro vname. Srce pa
nezmotljivo ve, kako meni je ime.
Simonca, srčna, vsa otroška in igriva, končno Ljubezen svojo je
ulovila, ki se ji je do nedavnega še v temo skrila.
Poredna ti Ljubezen, le kje
si zaostala, ko Simonca te je tako vneto in tako dolgo prav povsod iskala?
Še veter ni imel moči, da bi ji pred tem razkril skrivnosti o
Ljubezni tri:
*Ker Ljubezen vedno je bila, le verjela ni, da, kar
daješ, na koncu tudi prejmeš.
*Ko uravnotežila temo je s svetlobo,
prejela je dar, ki vsakemu v življenju
je sveta
vladar, Ljubezen svojo.
*Ko brez pogojev sebe je
objela, Ljubezen je iz srca njenega privrela.
Občutiš, kar občutim jaz? Kaj se zgodi, ko razrešiš te
skrivnosti tri? Postaneš svoboden in odrešen, ves predan, ker ugotoviš, da le
ni bilo zaman!
Vse dolge te noči prečuti in ko na vso silo želel pretesne
čevlje si obuti. Ne moreš ti ukazovati svetu, naj ta uživa v svojem grehu.
Če
sam ne boš naredil nič, pretepel te bo sam hudič. Takrat videl boš na nebu le oblake
tri in zamegljen pogled, v katerem vsak se utopi.
Ko pa spustil žarke sonca boš v srce, takrat se dvignejo prav
vse megle. Ne ostaneš več samo potrt in nenaspan, ker preprosto vesel zbudiš se
v vsaki novi dan.
Le Ljubezen ti lahko da prav to, kar vedno si iskal med svati
in mislil, da morda dobil jo boš med brati.
Ti si ta Ljubezen sveta, še vedno ne dovolj opeta.
Samo Ljubezen
lahko prav vse ti da, ko boš dojel in jo pred vsemi in predvsem za svojo vzel.
Takrat ga ni človeka, vse do konca tvojega veka, ki bi te lahko prizadel ali
zrušil ali te na poti prebujenja skrušil.
TAKO,
PA SVA IZBRALA SONCE
ZA PRVI DAN VESELEGA DECEMBRA!
Pisarka Simona&Simon
Ni komentarjev:
Objavite komentar