VSE, KAR IMAM …

Hodim po gozdu in skozi mene šine kot strela iz jasnega …

Vse, kar imam – vse, kar v resnici sploh imam – je TA trenutek.

Ni varnosti.

Ni garancije za nič na svetu.

Ni ničesar, česar bi se lahko v resnici oprijela.

Nimam nič – razen TA trenutek.

Ta trenutek obstaja.

Ne obstaja prihodnost.

Preteklosti že zdavnaj ni več.

Vse, kar imam, je samo ta en sam samcat trenutek.

Zatorej …

Če je to vse, kar imam, če je to edina resničnost, potem …

Potem izberem, da bo ta trenutek poln moje prisotnosti, moje pozornosti …

Poln mojega ZAVEDANJA.

Vse, kar resnično imam, je ta trenutek in ta trenutek ...

… izberem, da sem preprosto srečna, da živim.

Potem naj bo ta trenutek čaroben, čuteč, osrečujoč, poln sladke omame … poln življenja.

Brez pomena je ves strah, vsa tesnoba, vsi pomisleki o tem in onem.

Kajti – v resnici lahko živim samo ZDAJ.

HVALEŽNA sem za TA trenutek.

HVALEŽNA sem, da se ga ZAVEDAM.

HVALEŽNA sem, ZA življenje.