Pisarka Simona in Simon
Pisarka
Simona z občutkom sestavlja zvarka dva.
Doda med,
kamilico in sol, da zaceli svojo in njegovo bol.
Pokliče
dobre vse duhove, od nebeških do človeških,
prosi tudi
še vse svete, da Gospod usliši prošnje njene vnete.
Postavi
podobo svojo na ogled, naj vidi jo, od nje prevzet
morda
spozna, da ljubezen se nikoli prav zares ne vda.
Postoj zdaj
Simon in preštej neštete vzhode in zahode,
ko je svetlo
Sonce reklo: DA, v duhu hrepenečem za oba.
Prav zares
veliko je bilo zablod, postavljenih na njeno pot.
Obšla je
vse, iskala še naprej, saj duša njena je brez mej.
Sedaj pa
Simon se kar smej, saj cvet je tukaj, čist in mil,
s šopkom
solzic lica stokrat je prekril, oči do svetosti izmil.
Pisarka
Simona sedaj pogleda dva ima, enega za svet v katerem piše,
z drugim,
dragi Simon, pa samo tebi vsak dan pesmico nariše.
Avtorica: Simona Babič (Pisarka Simona)
Ni komentarjev:
Objavite komentar