3)
MOJSTER LJUBEZNI je ta,
ki spozna občutek sreče
in svobode;
· Biti srečen BREZ RAZLOGA je prava sreča. Kot je
ljubiti brez razloga, prava ljubezen. Nihče nam sreče v resnici ne more pokloniti,
vsaj ne za dlje časa. V resnici lahko osrečimo le mi samega sebe – pričakovati,
da nas bo drugi osrečil, je neumnost brez primere. »Vsak je svoje sreče kovač«.
(Oživljanje starih pregovorov je smiselno ozaveščeno vtkati v sedanjost, ker
nosijo vsakršne modrosti).
· Svoboda??? To ni nekaj tako enostavnega, kot se morda
sliši, kajti tudi če smo na prostosti (torej nismo zaporniki), ne pomeni, da
smo prosti. V resnici si lasten zapor ustvarjamo sami s premnogimi PREPRIČANJI.
Eno izmed zelo pogostih prepričanj je, da brez nekoga ne moremo živeti – vsaj
ne srečno in zadovoljno. DA, res je – nekdo lahko našemu življenju vdihne
smisel in nas osrečuje, vendar je višji namen vsakega posameznika, da osmisli
svoje življenje sam in ga tudi živi v polnosti s svojimi potenciali – danimi
samo njemu. Če smo z nekom zaključili odnos ali nas je nekdo zapustil, zberimo
v sebi moč in se ZAHVALIMO za vse, kar smo prejeli. In to poskušajmo deliti
naprej. Okoli nas je vse polno ljudi, ki prav tako lahko osmislijo in
nadgradijo naše življenje.
· Nasploh so vsa prepričanja glavna ovira, da izgubimo
vsakršno orientacijo za iskanje lastne svobode. Verska prepričanja, družbene
norme, ustaljen način življenja, pričakovanja drugih, tradicija in še bi lahko
naštevala. A to je delo vsakega posameznika, da izkorenini vse vzorce in načine
delovanja, ki ne koristijo nikomur in ničemur več – ker so sami sebi namen.
· Svobodo si v resnici lahko pokloni vsak sam – v koliki
meri pa se bo to zgodilo, je odvisno od tega, koliko dela/ozaveščanja v tej
smeri si posameznik sploh dovoli.
· Ljudje smo edini, ki imamo ZAVEST – a se tega ne
zavedamo. Sledimo vsem drugim, samo ne sebi. V kri nam je vtisnjen čredni nagon
in v glavnem počnemo, kar počnejo drugi.
· Malokdo se ustavi in se želi osvoboditi vseh
uničujočih odnosov, odvisnosti in avtomatizma. V tej smeri je treba pošteno
zavihati rokave in se obrniti vase ter najti način in pot, da se zgodi
osvoboditev. Ni treba naučenega vzeti kot »zdravo za gotovo«. Proces je v tem
primeru ravno obraten. Marsičesa se je treba odučiti.
· Verjemi vase – splača se potruditi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar