Samo
srce in edino srce sme biti v tem vzvišenem stanju ključni dejavnik, ki z univerzalnimi
sedmerimi ključi ali odpira, ali pa
zapira poti do resnične ljubezni.
Se
spoznamo na naslednje ključne dejavnike in s tem ključe, ki lahko resnično
odpirajo srca številnih ljudi in v prvi vrsti nas samih?
(Vrstni
red »ključev« sploh ni pomemben - pomembno je le, ali bo kateri zaškrtal v vašem
srcu.)
1.
»Danes
delujem iz srca.« Če bomo zjutraj vstali s to mislijo, smo na konju. Ni treba
posebej razmišljati, kaj nam bo to prineslo. Zadostuje, da to »mantro«
vključimo v vsakdanjik in prav počasi se nam bo posvetilo, kakšno moč ima
namen. Namen zori iz dneva v dan ob zavedanju, da čemur posvečamo pozornost, to
raste.
2.
Nikoli
ne izpustimo priložnosti, ko lahko izkažemo ljubezen. Ljubezni ni treba
razumeti, treba jo je le pokazati. Ob tem si zamislimo, da vsakič, ko izkažemo
ljubezen, srce zraste. Lepega dne se bo našel nekdo, ki bo rekel, da imamo zares
veliko srce.
3.
Svojo
vrednost spozna tisti, ki zna ceniti vsak svoj korak. Zato ne dopustimo, da nas
mnenja drugih v srcu opustošijo. Naš največji dar je lastna volja, da se
odločamo sami. Zato odvrzimo strah, predsodke in občutke krivde ter se soočimo s
ponosom iz srca. Tisti, ki nas imajo radi, nas bodo podprli in si prizadevali
za našo srčno moč.
4.
Človek,
ki daruje, se mu darovanje vedno obrestuje. Z darovanjem dopuščamo, da nas
ljudje vzljubijo, zato podajajmo roko z odprtim srcem. Ob enem pa se učimo o
ljubezni s tem, kar od drugih prejmemo.
5.
Dan
začnimo vedno znova, kot bi bil »zadnji«. To bo v nas osmislilo, da je
delovanje iz srca nekaj tako nujno potrebnega, kot je jesti, piti in spati. Saj
vendar nočemo »oditi za vedno«, ne da drugim pokažemo, da imamo srce (na pravem
mestu).
6.
Postanimo
gospodarji svojega jezika, da ne zapademo v suženjstvo svojih besed. Moder
človek živi zavedanje, da je najstrašnejše orožje beseda, katerih srčne rane se
zlepa ne zacelijo.
7.
Čarobni
ključ za odpiranje srca pa je ta, ki odpira vrata spremembam, četudi so ovite v
tančice skrivnosti in vzbujajo negotovosti. Ob čarobnosti, ki sledijo, bodo
kasneje razkrite »skrivnosti« postale ljube tistim, ki bodo spremembam
dopustili prosto pot. Tisti pa, ki se sprememb preveč bojijo, jih bo življenje oropalo
občutkov čarobnosti srca.
Kot
zadnji in že v predhodnem poglavju omenjen univerzalni ključ, ki zdravi v prvi
vrsti naše odnose, je odpuščanje. Odpuščanje je v osnovi povezano s
pričakovanji. Opuščanje hotenja drugih kot tudi lastnih pričakovanj se zrcali v
sprejemanju. Na koncu je sledenje svojemu srcu (odprtemu in zdravemu) edino
vodilo, ki nas bo trajno osrečilo.
V
resnici lahko v polnosti osrečimo le sebe. To se zgodi, ko umaknemo vse zahteve
(tako svoje, kot zahteve drugih), kakšni bi mi morali biti. Ne! Mi smo lahko
točno takšni, kot občutimo, da je za nas ključno. Zatorej: sprejmimo se.
Če nas bodo drugi sprejeli takšne, kot smo, ni več v naši domeni/moči.
Ni komentarjev:
Objavite komentar