Vsi
smo zamišljevalci svojega življenja. Ali povedano drugače: želimo ga
osmisliti skozi zamišljenost - domišljijo.
*
Poskusimo
z eno izmed vaj v zamišljanju. Izberimo resnico, da smo v svojem svetu
srečni in zadovoljni. Osmislimo si pogled na partnerja, ki je naša boljša in
močnejša polovica. Postavimo ga na piedestal občudovanja in spoštovanja. Kaj
mislite, kaj se bo zgodilo, ko bo partner začutil, da je v naših očeh
občudovan? Posezite v zamišljanju v iskrenost, pomeni pozabite na
preteklost, neljube dogodke in oprostite vse »nerodnosti«, storjene iz
nevednosti in nerazumevanja »besede« ljubezen.
Vsaj
poskusimo! Poglejmo v globino - iz oči v oči - svojega partnerja, primimo ga za
roke in dovolimo, da se energije pretakajo. Ne uporabljajmo velikih besed, ker
niso potrebne. Samo medsebojno se občutimo. Samo imejmo se/bodimo in poskusimo
z očmi vzdrževati ljubeč stik. V tem zamaknjenem stanju dobimo priložnost, da
se celostno povežemo skozi oči. Lahko se zgodi, da bo telesi zajela toplina,
občutenje neke nove bližine in pripadnosti. Zrcaljenje skozi oči se bo
prenašalo po vsem telesu in preplavljalo občutke z nežnostjo in milino. Morda
se nam bo zazdelo, da še nikoli nismo prav zares »pogledali« v človeka ob sebi
in da je v resnici »nekdo« drug, kot smo to »videli« do zdaj.
Ko
na drugega pogledamo z božanskim vidom, v ljudeh vidimo le dobro. Če v drugih
iščemo boga, se bodo ti drugi drugače odzivali na nas.
Ko
sebi in partnerju dovolimo takšno izkušnjo in se prepustimo, da nas vodi srce
se zavedamo, da nam je stal za vratom nekdo, ki je hotel preprečiti to
zbliževanje. Nekateri ga imenujejo »ego«, drugi »jaz in moj prav«,
tretji »nimaš me dovolj rad«. A v teh trenutkih nihče ne bo imel
veljave. Samo odpiranje srca in popolna predaja - na milost in nemilost - lahko
prinese olajšanje. In težko pričakovano odrešitev našim notranjim nesoglasjem
in vele umnim prepričanjem o pomembnosti »nepomembnosti«.
Že samo zamišljanje tega stanja nas
lahko razoroži in pripelje do odločitve, da bomo ob pravi priložnosti to tudi
storili. Zakaj pa ne? Ima kdo pomisleke? Potem je »ego« resnično na delu in
dokler mu damo vso veljavo, se v ljubezenskih odnosih načeloma ostaja praznih
rok. Dokler nimamo namena popustiti in dopustiti srcu, da na široko odpre svoja
vrata, tako dolgo nam bo visel nad glavo meč, ki smo ga na to mesto postavili
sami. Nihče nas ne sili trpeti razen nas samih. Osmisliti partnerski odnos je
delo dveh src in dveh duš. Še dobro, da ju imamo - to naše skrivno »orožje«.
Samo njuni zaslugi se bomo kasneje lahko poklonili, če bomo zmogli zavestno
uporabiti njune moči.
»Ego«
bo tako izgubil moč in veljavo, naše življenje pa se bo obrnilo na glavo.
Namesto obsojanja in dlakocepskega razčlenjevanja preteklih dejanj ali občutkov
se bo začel proces iskrenega in sočutnega zbliževanja. Ko se enkrat kolo obrne
v drugo smer, gre vse lažje. Samo tehtnica se mora prevesiti in pokazati v smer
ljubljenosti. Moč ljubezni bo prevesila občutke iz glave v srce.
Nimamo
toliko časa, da bi ga tratili za tako velike neumnosti, kot so laži,
pretvarjanja in poneumljanja samega sebe. Pozabiti na svojo osebnost in
priklicati povezavo s svojo dušo - pravo in resnično vrednostjo obstoja - se
sliši čudno samo tako dolgo, dokler ne poskusimo. Otroci, ki nekje do petega
leta še nimajo oblikovane osebnosti, so pristna in čuteča bitja. Kdaj pa kdaj
se zazrimo v te nedolžne otroške oči in poskusimo poiskati v njih otroka v
sebi. Začudeni bomo, kako preprosto je postati otrok in se čuditi temu, čemur
se čudijo otroci. Zakaj ne bi postali spet kdaj pa kdaj otroško razigrani in
igrivi? Saj so to osvobajajoči trenutki sreče in čiste radosti. Svet spet
pridobi mavrični pogled in privlačnost, kjer se čudeži nizajo smejoč eden za
drugim.
Želim
vam prijetno popotovanje v notranjost in zamišljanje vsega, kar bi
postali, če bi si dovolili. Čarobnost čaka za prvim ovinkom. Pa ne se čuditi,
zakaj ste pozabili. Pozabili ste, ker ste vmes obstali in zaspali, misleč, da
je to spanje pravičnega. Le kdo je tukaj in zdaj tisti, ki zna presoditi
»pravično«? Menim, da samo srce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar