Postani sam svoj Gospod in »Gospod« te bo našel!

Fotografije iz knjige: Ljubezen@izbiraj.Si?

Odlomek iz knjige: Ljubezen@izbiraj.Si?

3. OBJEMAM MISEL

Objemam misel, ko sem se usidrala na morskem obrežju in poiskala zavetje, kjer sem v miru in sama s seboj predelala nakopičene bolečine. Hodila sem po samotnih poteh in iskala uteho v naravi, soncu in morju.

Prepustila sem se domišljiji, sanjam in pisanju. V novembru 2014 sem tako iz globin svoje ranjene Duše pisala kot nora kot za stavo, kot bi mi kdo držal pištolo na sencih. Ustavila sem se le, ko je bilo treba pretegniti ude, nabaviti hrano ali teči ob morju, da mi ne bi zakrnele okončine. Ob kakšnem prav posebej toplem in sončnem vremenu se mi je dogodilo, da sem se zadržala na samotni plaži in odsánjala večji del dneva.

Obsedena sem bila od misli, da moram razgaliti svojo Dušo kot še nikoli in kot tega ni storil še nihče. Grebla sem po najglobljih ranah, jih odstirala in ljubkovala, da bi se zacelile. Hkrati sem se ljubila in ubijala.

Bila sem sama s seboj ves mesec in napisala, kar sem morala. Ko sem enkrat zagnala kolesje, ni bilo sile, ki bi me ustavila.

Na koncu sem bila vzhičena nad seboj. Premagala sem samo sebe in iz sebe pogumno iztisnila zgodbo, ki ji ni para.

Ob tem sem presegla privzgojen miselni vzorec, »kaj bodo drugi rekli« in ga slekla do gole iskrenosti. Začenjala sem verjeti vase.

Zgodbo sem izoblikovala iz čistega niča, iz nezavednega upanja, da sejem Ljubezen. Nisem vedela, ali jo bom kdaj žela, nisem bila prepričana, da me čuti. Samo slutila sem, da je z mano. Nekdo, ki me podpira in ljubi veliko bolj, kot sem to znala kadarkoli pokloniti sama sebi.

Ta slutnja v meni je netila iskrico, da zmorem, da znam, da sem dovolj pogumna in dovolj vredna že »zdaj in tukaj«.

Ne želim preveč svečano prisegati na Ljubezen, ki sem jo takrat iskala, kajti kopja so se lomila v meni in na meni še dolge mesece potem, ko sem mislila, da sem rešena. Kot Jara kača se je vlekla za mano misel o Steklem polžu. Polžu, ki je začel celo teči, plavati, morda hoditi, čeprav si lahko videl skozi njega. Ker ga sploh ni bilo.

Ko sem prišla domov v družbi posvojene muce Beti, sem razmišljala »pa kje sem jaz pravzaprav sploh doma?«

Spoznala sem, da sem v resnici prvič v življenju občutila resnično svobodo. Svobodo telesa in duha. Moj dom je lahko kjerkoli tam, kjer presahne greh in vzklije smeh.

V posmeh sami sebi, sem sestavila naslednjo pesem:

Kaj resnično ne veš, da zaupati smeš?

Prepričaj svoj Duh, da nisi od muh.

Posvetilo poglej in se nasmej!

Saj Ti si prav ta, ki upati zna,

da Ljubezen je vedno rojena za dva.

Postani zdaj to, kar slutiš da bo

tvoja pesem, tvoj spev, opevan brez mej.

Obstoj svoj postavi pred vrata zobata,

da vstopi »njegova« Ljubezen, ne pa »copata«!

Obvezno je treba stopiti skozi vrata, brez oklevanja narediti korak naprej in si dovoliti biti brez mej. Ne čakati na boljši jutri, ugodnejše vreme, trdnejše zdravje in več denarja. Vse je že zdaj, tukaj pred nosom. Samo zaupaj še, da se dogaja v tvoje najvišje dobro prav vse, kar počneš.

Bodi prepričan, da je vse dobro že zdaj, ob tebi in da bo jutri samo še bolje. Tvoje misli, tvoje prepričanje, bo oblikovalo tvoj jutri in ti boš samo strmel. Le kako je to mogoče? Pa saj nisem naredil popolnoma ničesar takega!

O da, pa si! Svoje prepričanje si spremenil. Svoje misli si spremenil v pozitivne, v vero in v neovrgljivo vedenje, da je vse točno tako kot mora biti.

Dovoli si biti najboljši, najlepši in najpogumnejši ter najuspešnejši. Tvoje zaupanje in prepričanje bo oblikovalo tvoj danes, tvoj jutri in tako naprej.

Svet si, svetloba si, sonce si. Dovoli si!

Oprosti si vse norosti, ki si jih v življenju zakuhal. Pa kaj! Kdo pa jih ni? Vsak ima kakšno maslo na glavi, vsak je bil kdaj v vlogi žrtve ali v vlogi zmagovalca. Pa je to še pomembno?

Ne vem, ali veš, da boš lepega dne obžaloval samo to, da si nisi dovolil biti zvezda svojega življenja. Zato zajahaj točno tistega konja, ki si si ga ti izbral. Osedlaj ga in se z njim poženi v dir, v galop, v tisto smer, ki jo boš izbral. Ne dovoli, da te karkoli ali kdorkoli, ki bo stal ob tvoji poti, premoti ali zmoti. Veliko ljudi ti bo dobronamerno svetovalo, da ne rečem pametovalo, kaj je zate prav. Vendar, katera obleka je nate vlita in prav zate unikatno sešita, veš le-ti.

To ni sebičnost, ni objestnost ali zaverovanost vase. To je samo čista Ljubezen do sebe, ki si jo vedno zaslužiš. Pred vsemi, najprej ti!

Ko boš le-te imel sam v izobilju, šele takrat jo boš lahko v resnici delil. Dokler pa tvoje baterije niso polne in je tvoj rezervoar na rezervi, komu lahko koristiš? Koga lahko kam popelješ? Komu si lahko v pomoč? Nikomur, ker še sebe komaj »šlepaš« iz dneva v dan.

Ko pa boš zasluženo poljubil in objel najprej sebe in samo sebe, takrat boš vedel, da to niso samo sanje, ker boš preprosto začel verjeti vanje.

Zaupaj si in zaupali ti bodo drugi.

Ljubi se in ljubili te bodo drugi.

Objemi se in objeli te bodo drugi.

Prepričaj se in prepričal boš druge.

Postani sam svoj Gospod in »Gospod« te bo našel!