SRCE

Izhojene poti ne zamenjaj za neizhojeno.

 

Za današnjo iztočnico bom uporabila stavek iz knjige: Sedem čaker, sedem stanj zavesti (Adrian P. Kezele), ki se glasi:

»Človek se bo v sedmem stanju zavesti obnašal do vsega vesolja tako kot do sebe.«

Nimam namena pisati o tem sedmem ali najvišjem stanju evolucije, kajti večina je komaj na začetku »prebujanja« … Vsekakor pa nobenega koraka v življenju ne moremo preskočiti, saj bomo padli iz ravnovesja ali se vsaj spotikali, opraskali … Vsako nasilje nad samim seboj pa ni rešitev, ni napredek niti namen (čeprav se nasilje nad sabo lahko dogaja tako ali tako nevede – nezavedno …).

Pa vendar …

Za vse, kar nas teži »danes«, je lahko boljše in lažje jutri, če napredujemo po lestvici navzgor – vse od prve korenske čakre, (ki je v predelu trtice) –, kjer smo globoko v nezavednem spancu, pa vse do sedme (vrtinec na temenu), kjer se občutek »jaz-stva«, zavesti – širi.

In obstaja eden in edini način za dvig po lestvici navzgor – to je ozaveščanje ljubezni, ki »spi« globoko, globoko v nas …

V tem primeru lahko ljubezen poimenujete tudi po svoje, kot na primer bog, svetloba, meditacija … Ime ni pomembno – pomembna je energija in ključnega pomena je, v koga ali kaj jo usmerjamo.

Spomnimo se – nismo samo snovno, materialno telo; naša prava narava se prebuja skozi srce.

Veliko ljudi »ne razume«, kaj bi sploh lahko pomenilo: prebuditi srce! Sliši se kot utopija – nekaj, kar ne more biti resnično, saj srce vendar bije. Zato zagotovo ne »spi«, vsaj dokler ne umremo.

Žal pa je resnica ta, da je srce večine ljudi skrito globoko pod površjem. Če se izrazim pesniško: zaklenjeno s sedmimi ključavnicami. Ta neprebojni ščit okoli srca je človek nezavedno in zlagoma zvlekel nase – vse od najnežnejšega otroštva pa do danes. Izkušanje življenja, vse zapovedi in prepovedi, nevednost in odtujenost, občutki zavračanja, ločenosti … so sami po sebi vodili v vedno večjo nezavedno temo.

V nas se je nabralo marsikaj marsičesa – v glavnem veliko tega, česar ne potrebujemo, ni naša prava narava in je vse prej kot resnica.

Na koncu se je vzbudilo kljubovanje, jeza, sovraštvo, boleče izkušnje, trpljenje, razočaranja …, in še mnogo tega, kar je obtežilo »srčno čakro«, da se je začela dušiti pod bremenom vseh nemogočih zaznav.

Zato je treba najprej pogledati vase in poiskati, kjer točno se skriva naše srce. Pa ob tem ne mislim, da bo to odgovor iz anatomije o telesu, da srce leži v središču prsnega koša. Kar je neizpodbitno dejstvo – dejstvo pa je tudi, da je na tem mestu vrtinec ali četrta, srčna čakra.

V bistvu je srce središče »višjih« in »nižjih« čaker. Ko je srčna čakra odprta in pretočna – uravnotežena – ustvarja doživljanje trajnega notranjega miru in brezpogojne ljubezni.

Kdo se lahko »potrka po prsih« in izjavi, da je takšno njegovo naravno stanje 24 ur vsak dan? Hmm …

Da – srčna čakra predstavlja središče, okoli katerega se vrtijo druge čakre (in vsaka čakra ima svoj nasprotni par; na primer prvi čakri je par sedma, drugi šesta čakra …).

Zato je tako imenovano »odpiranje srca« ključno za vso nadaljnjo rast.

In pri odpiranju srca ni boljšega pomočnika, svetovalca in povezovalca, kot je prav LJUBEZEN.

In spet? Kaj v resnici JE ljubezen?

V raziskavi o tem, kaj ljubezen JE in kaj vse ljubezen NI, sem pristopila na dva načina:

1.     Znanstveni pristop - svetloba

2.     Duhovni pristop - ljubezen

Oba načina raziskav sta vodila do istega rezultata.

Zakaj? Preprosto zato, ker sem morala sama sebi dokazati še z vidika znanosti, da sem posledično lahko zaupala osebno doživetim izkušnjam na nivoju duhovnosti …

O teh temah sem spisala tri knjige: TRILOGIJO O LJUBEZNI.

Ljubezen je vodilo vsake posamezne knjige. Začetki so bili spontani in iz lastnega vzgiba nemoči ter večno ponavljajoče se vprašanje v moji glavi:

»KAJ JE TO LJUBEZEN?«

Sedem let sem kopala globoko vase (začela sem v maju 2014) in globoko v knjige ter ob pomoči dveh mojstrov (v pravem pomenu te besede) lezla, prilezla … kot polžek počasi, a vztrajno naprej, samo naprej …

Danes vem, da brez globokega hrepenenja in želje: SPOZNATI RESNICO O LJUBEZNI, se ne bi zgodila nobena bistvena sprememba.

Zato vsak, ki mi danes hoče povedati, da o ljubezni vse ve, da se v ljubezni nič ne dogaja, nič ne da spremeniti ali da je ljubezen minljiva … in podobno, se mu samo nasmehnem.

Nikomur, ki me zavrača s svojimi prepričanji in pogledi, izkušnjami in vzorci … NE morem in niti ne smem dokazovati nasprotno (čemu le?), če si nasprotja ne želi prepoznati. Vse dokler te nekdo ne prosi za pomoč, je vsaka pomoč prej v škodo kot korist.

Vsem preveč pametnim, polnim samega sebe in vsem, ki menijo, da tratijo čas, če bi ga na ta način posvetili samemu sebi – vsem tem v »imenu ljubezni« še manjka kakšna grenka, boleča in seveda ponavljajoča se izkušnja, preden ugotovijo, da se vrtijo v enem in istem krogu zablod.

Vem pa tudi, da bo imel enkrat prav vsak dovolj lastnih neumnosti in neuspelih poskusov v vseh mogočih in nemogočih oblikah partnerskih razmerij (ki praviloma vodijo v nezadovoljstvo).

In ko bo imel vsega dovolj – takrat se bo tudi ustavil in nekaj naredil; se ODLOČIL nekaj spremeniti …

No – v tej točki pa si že lahko pridemo nasproti, kajti maske bodo začele padati, saj druge poti ni …

In v tej točki bi lahko postala moja spoznanja, izkušnje in seveda tudi knjige: TRILOGIJA LJUBEZNI v pomoč.

Zato sem se odločila, da danes prvim trem, ki ste prilezli vse do konca tega sestavka (kar seveda ni naključje), podarim prvo knjigo te trilogije: Vzhod sonca – ponovno Simonca (2015) za spodbudo in željo po spremembi. Napišite, da jo želite imeti.

Hkrati pa sem si zamislila, da bom na ta način slavila umetnost darovanja in obenem proslavila ta dan, 15. maj 2020, ko sem prvič (prav ob tej uri objave 😊) javno predstavila svojo 1. knjigo v Viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica in jo poslala v svet s posvetilom:

»Naj služi vsem zaljubljenim …!«

S hvaležnostjo, Simona

(Pisarka Simona)