Vsak je sam svoje sreče kovač!
Navdih, da so partnerski odnosi resnično lahko nekaj več, sem
našla v knjigah avtorja Gary Zukav-a.
Ni večje vznesenosti, ko brati
zakonitosti, kako se temu približati s podanimi smernicami za duhovno
partnerstvo.
Zavezanost je nekaj, kar naj bi nosili že v
sebi in v svojem duhu. Ni potrebno, da slepo verjamemo, le doumeti moramo
pomembnost pozornosti, ki jo namenimo odnosu samemu.
Hkrati pa se učimo o sebi
zakonitosti, ki smo jih vsesplošno sprejeli, vendar niso v skladu z nami
samimi. Ni potrebe, da v sebi skrivamo svoje strahove, nemoči in izgovore,
zakaj smo takšni. Skupaj s partnerjem jih lahko začnemo prepoznavati. S tem ko
jih ozavestimo, jih lahko pogledamo zrcalno in si jih priznamo. Uvidimo pot, da
se jih lahko tudi osvobodimo.
Bodrenje partnerja in raziskovanje njiju
samih v vse skrite in zaklenjene kotičke srca in duše je dobra priložnost, da
se otresemo bremen preteklosti.
Tudi pogum je tisti, ki ga lahko
vlivata drug drugemu, s tem, ko si izrečeta vse tisto, kar je najtežje izreči.
Vse tisto, pred čimer se vse življenje skrivamo pred seboj, ker smo
prestrašeni, da ne bomo sprejeti točno takšni, kot smo.
Na silo preoblikovati nekoga po svoji
meri, slej kot prej rodi odpor. Sprejemanje sebe in sočutje do prestrašenih
delov v nas samih je lahko osvobajajoče za oba. Nežno, plast za plastjo, lahko
skupaj odkrivata njune šibke točke in jih predelata do te mere, da zrasteta v
samospoštovanju in spoštovanju drug drugega.
To zavestno delo drug z drugim in
predvsem s samim seboj bo njun odnos naredilo bolj ljubeč. Ob vsem tem pa se
mora človek zanesti tudi na svojo intuicijo. In če mu ta pravi, da si v odnosu
s partnerjem popolnoma sproščen in se v vseh pogledih počutiš udobno in domače,
lahko odnos še nadgradiš.
Če partnerja izbereta namero, da
bosta delovala iz najbolj zdravega dela svoje osebnosti, govorila vedno
iskreno, osebno in konkretno, lahko v veliki meri opustita tudi navezanost na
izid tega partnerskega odnosa v prihodnosti.
Dokler sta odločena, da bosta drug z
drugim rastla, se dopolnjevala in učila v duhu napredka obeh, kot tudi
osebnosti vsak zase, tako dolgo bo njuno partnerstvo navdihovalo oba. Ju vodilo
k celovitosti samega sebe in celovitosti njunega skupnega bivanja.
*
Za vse, ki čutite, da je vaš
partnerski odnos vreden vsega truda in nekaj, za kar ste pripravljeni storiti
največ in po svojih najboljših močeh, vam vsekakor priporočam prebiranje knjig,
kot so Duhovno partnerstvo (Potovanje do pristne moči), Dušne zgodbe in
Domovanje duše – Gary Zukav.
Presenečeni boste, kako dragoceno je
spoznanje, da obstajate od nekdaj in da ste Božanska inteligenca.
Citiram Gary Zukav (Domovanje duše):
»Pomislite, da je ocean Bog. Vedno je
obstajal. Zdaj pa sezite vanj in zajemite skodelico, polno vode. V tem hipu
postane skodelica posameznik, obstaja pa od nekdaj, mar ne? Tako je tudi z vašo
dušo. Bil je trenutek, ko ste postali skodelica energije, bila pa je od
nesmrtnega izvirnega Bitja.«
Moč oceana je v tej skodelici vode
enaka moči oceana samega, samo njena energija je ustrezno zmanjšana na njeno
obliko. Ko ta mala oblika pridobiva moč v lastnem zavedanju sebe, v zavesti sebe,
postaja večja in odpornejša. Takrat postane enaka Bogu.
- odlomek in fotografija iz knjige: VZHOD SONCA - PONOVNO SIMONCA
(Simona Babič, 2015)
Ni komentarjev:
Objavite komentar