Kakšen konec ima tvoja zgodba?

ORGANIGRAM:

JE samo eno: LJUBEZEN BO do sem ...

Ljudje smo željni in žejni zgodb s srečnim koncem – še posebej v ljubezni!

Takšne zgodbe dajejo okus upanja, da bi jo enkrat, nekoč, nekje, morda … lahko tudi sami doživeli.

Zgodbo, ki bo samo naša, enkratna in neponovljiva. Za vse večne čase – seveda!

Sem na strani teh, ki menijo, da je VSE MOGOČE (resnično), vendar le …

…, če se ne oddaljimo od resnice.

Vsaka ljubezen je skupek vsaj dveh oseb. 

In že samo ti dve bitji morata na svojem hrbtu prenašati za zvrhan koš prilagajanj.

Na splošno velja, da drugo osebo potrebujemo.

Potrebujemo?

Da! – druga oseba lahko izpolni manjkajoči del nas samih.

Manjkajoči?

Da! – če nimamo ob sebi še nekoga, se ne počutimo celi, celoviti, CELOTA, zato drugega potrebujemo.

Ponovno … potrebujemo?

Da! – ampak tukaj vendar nekdo manjka! KDO manjka?

Ali smo v resnici brez drugega samo polovica samega sebe?

Se počutimo razdvojeni, če ni ob nas še nekoga?

Hodimo po svetu brez druge polovice sebe, ker nimamo drugega, da bi zakrpal manjkajoči del …

Spet nekaj manjka?

A kaj?

Kaj je tisto, kar nam v resnici manjka?

Občutek, da nismo celi …

Nemogoče! To je samo občutek.

V resnici smo celi – seveda pa tega ne vidimo, ker se POISTOVETIMO z občutkom.

Vendar MI NISMO TA občutek.

Še vedno ne vidimo resnice, ker hodimo po obrobju – po obodu kroga.

Centrifugalna sila nas usmerja navzven – izven sebe.

Mislimo, da bomo OD ZUNAJ in OD NEKOGA drugega prejeli potrditev svoje celovitosti.

Hja – to je možno! A le v primeru, da je ta drugi v sebi že »zrasel« do celovitosti in JE celota.

In v tem primeru je možno samo eno: ta drugi – ta CELOVITI človek – nas bo poskusno usmerjal na pot naše lastne celovitosti. Sledijo izkušnje, zorenje, deljenje, stapljanje ... seveda vse v duhu lastne zavesti v povezavi s središčem, z osjo v tantri ... (ampak to je že deseta tema ...). 

Če tega NE BO storil, pomeni, da je sam še ni dosegel in da nas tudi on/-a še POTREBUJE.

Potreba NI ljubezen.

Če pa smo v resnici naleteli na drugega, ki je že CELOTA – potem imamo 

prav zares izjemno SREČO in VELIKO MOŽNOST za najlepšo in največjo 

LJUBEZENsko zgodBO svojega življenja.

Čestitam!

*

Ste mi zmogli slediti?

Do sem?

Potem ste:

•     ali že celostni;

•     ali pa ste na dobri poti, da bo takšen človek – CELOVIT »od glave do pete« – z vami uresničil vašo ljubezensko zgodbo ... zna biti, da je že na poti ...

V prvem primeru nas lahko v prav vsako nadrobnost razumejo le-ti (žal - ker jih res ni veliko), ki so že celoviti. Drugi nas praviloma NIKAKOR ne morejo razumeti. 

To je tako, kot da bi eden govoril o jabolkih in bi drugi imel v mislih hruške - skupno pa je samo to, da sta oboje sadeža, a po obliki, vsebini in okusu povsem nekaj drugega ...

V drugem primeru pa vas celoviti ljudje lahko usmerijo, nakažejo pot … a šele takrat, ko zanjo vprašate, ali za pomoč prosite?

Kajti tisti, ki ne vpraša/prosi, temu še ni kos – kar pomeni »pomoči ne potrebuje« oz. mu ne bo koristna.

Izkušnje mi pravijo, da ponujena pomoč NE ŠTEJE, ker človek preprosto še ni zrel za nova spoznanja.

Zatorej, nastavite namero - in danes je za to dejavnost več kot odličen dan: 8. 8. 2019 - naj se v vaše življenje prisveti nekdo, ki bo prižgal vašo "luč".

S svetlobo od znotraj (v svojem BITJU) ne boste nikogar več zgrešili - niti v zunanjem svetu.

Hvala, da JE: svetloba v avgustu!