Pisarka Simona&Simon: LJUBEZENSKA MEDITACIJA

Ljubezenska meditacija

(prevod iz knjige: Knjiga tajni 1 – ŠIVIN TANTRIZAM – OSHO)

Ko si čisto zares v ljubezni, se ne boš loteval raziskav o metodah meditacije – ljubezen je popolno zadovoljstvo, kjer ne opaziš, da bi ti karkoli manjkalo; takrat si prerastel jaz, ki bi pravil, da moraš imeti še nekaj več. Če si pod vtisom, da ti nekaj manjka, potem je jaz ostal. Če občutiš, da je treba še karkoli narediti, izkusiti, potem je ljubezen samo en občutek, ne pa tudi stvarnost.

Vendar sploh ne dvomim o tvoji veri: ti lahko verjameš, da si v ljubezni. Tvoje prepričanje je avtentično; ti nikogar ne zavajaš. Občutiš, da si v ljubezni, ampak simptomi kažejo, da ni tako.

Kateri so znaki, da si v ljubezni? V tem primeru so izstopajoče tri stvari:

1. Popolnoma si zadovoljen. Ničesar drugega ne potrebuješ; niti Bog ti ni potreben.

2. Ni prihodnosti. Ostane le ta stvarni trenutek ljubezni, ki je večnost. Noben drug trenutek ti ni potreben: nobena prihodnost, nobeden jutri. Ljubezen se dogaja v sedanjosti.

3. Izgineš; ni te več. Če si še tu, če še imaš sebe, potem še nisi vstopil v svetišče ljubezni.

Ko se zgodijo te tri stvari, sledi: če tebe ni, kdo bo potem meditiral? Če ni prihodnosti, potem so vse metode odveč, ker vse metode služijo samo prihodnosti; naslovljene so na prihodnje rezultate. Ko si prav v tem trenutku povsem zadovoljen, kje je potem motivacija, da bi karkoli ukrenil?

Obstaja šola psihologije (in to je eden najpomembnejših trendov modernega razmišljanja), katere začetnik je Wilhelm Reich. Trdil je, da se zaradi pomanjkanja ljubezni razvijejo mnoge bolezni, predvsem bolezni duševne narave. Z ozirom, da ne moreš občutiti globoke ljubezni in prav zato, ker ne moreš biti v občutenju v popolnosti, tvoje neizpolnjeno bitje nadaljuje iskanje, da bi našlo zadovoljstvo v nečem več-razsežnostnem.

Ko rečem: »Če ljubite, ne potrebujete ničesar drugega«, s tem ne mislim, da je ljubezen povsem dovolj. Želim povedati, da ko enkrat ljubiš tako globoko, postane ta ljubezen prehod – prav tako kot katera koli meditacija. In kaj je to, kar se z meditacijo doseže?

Dosežejo se tri stvari:

1. ustvari se zadovoljstvo;

2. omogoči ti, da ostaneš v sedanjosti; pomaga ti, da si v tem trenutku;

3. odvrže tvoj ego.

Te tri stvari se dosežejo z meditacijo – s katero koli metodo. To lahko rečemo še na naslednji način: ljubezen je ena naravna metoda. Če se zgodi, da je naravna metoda onemogočena, potem se zatečemo k nekaterim umetnim metodam.

Merilo za občutenje, da si v ljubezni, so prav te tri stvari. Morda boš zdaj razmišljal o teh merilih in pravilih in nadaljeval z opazovanjem, kdaj se ti bodo te tri stvari zgodile. Če se te tri stvari ne zgodijo, je ljubezen nekaj povsem drugega. Ljubezen je en velik fenomen: LAHKO JE marsikaj. Lahko je poželenje; lahko je samo običajni seks; lahko je samo težnja k posesivnosti; lahko je samo zapolnitev časa, ker potem nisi več sam; potrebuješ nekoga, da ti nudi varnost in te reši samote. Prisotnost drugega bitja ti vlije občutek varnosti. Lahko je tudi samo navaden seksualni odnos.

Energiji je potreben izliv. Energija se akumulira in tako postane ovira; moraš jo odvreči in se je osvoboditi. V tem primeru je tvoja ljubezen lahko samo osvobajanje. Zatorej je ljubezen lahko marsikaj; ljubezen je večplastna. Običajno pa je to vse drugo, samo ne LJUBEZEN.

Zame je ljubezen meditacija. Zaradi tega poskušaj naslednje: bodi s svojim ljubljenim ali ljubljeno v meditaciji. Vedno, ko je tvoja ljubljena oseba prisotna, si prizadevajta, da sta v globoki meditaciji. Vajin odnos naj postane eno samo meditativno stanje. Običajno počnete prav nasprotno. Ko sta ljubimca skupaj, se samo prepirata. Ko sta vsak zase, mislita eden na drugega. In ko se spet snideta, se prepir ponovno začne. To ni ljubezen!

Zato priporočam: prisotnost ljubljenega bitja naj bo zate meditativno stanje. Bodi umirjen in tih. Bodi še naprej poleg ljubljene osebe, vendar še naprej ostani miren. Izkoristita medsebojno prisotnost zato, da se osvobodita misli.

Ne razmišljaj. Če razmišljaš, ko si z ljubljeno osebo, potem ob njej nisi prisoten, sploh nisi s tem bitjem. Kako bi lahko bil tukaj? Oba sta sicer tukaj, vendar sta drug od drugega zelo oddaljena. Ti nosiš svoje misli, tvoja ljubljena oseba ima svoje misli. Samo videti je, kot da sta skupaj, vendar si sploh nista blizu – ko sta dve osebi zasedeni vsaka s svojimi mislimi, sta nekje daleč vstran.

Resnična ljubezen pomeni osvoboditev misli. V prisotnosti ljubljene osebe morajo misli izginiti. Samo tako sta si zares blizu. Telesi vaju tedaj ne ločujeta. Takrat se znotraj tebe prebije neka ovira. Tišina je ta, ki prebije to oviro med vama. Tako se med osebama doseže svetost odnosa. Ko ste z nekom v resnični ljubezni, on/-a postane zate Božanstvo. Če ni tako, vedi, da to tudi ni ljubezensko razmerje: nemogoče je, da je to ljubezenski odnos.

Ljubezenski odnos ni neko običajno razmerje, neki običajen odnos. Ali si kadarkoli občutil spoštovanje do svoje ljubljene osebe? Morda si občutil marsikaj, vendar spoštovanja nisi nikoli občutil.

Čeprav je to videti nerazumljivo, vendar je Indija mnogokrat poskušala to uresničiti. Prav zaradi tega se v Indiji vztraja, da je ljubezenski odnos sveti fenomen in ne posveten odnos. Ljubljeni, ljubljena postane Božanstvo. Na noben drugačen način se ne da pogledati na ta pojav.

Sprašujem se, ali si kadarkoli občutil spoštovanje do svoje soproge? V bistvu na to ni niti odgovora. Do nje lahko občutiš zmedo, pomanjkljivosti, oštevanje ali karkoli drugega – vendar nikoli spoštovanje. Spoštovanje soproga? To je zgolj posveten odnos; drug drugega samo uporabita. Soproga lahko reče, da občuti spoštovanje do soproga, vendar še nisem videl nobene soproge, ki bi spoštovala svojega moža. Tradicionalno, ker je obstajal običaj, da se izkazuje spoštovanje do moža, je žena nakazovala, da ga spoštuje – celo ji ni bilo dopuščeno, da izgovori njegovo ime. Žena lahko reče karkoli, kar še ne pomeni, da je v duhu spoštovanja: to je počela zaradi TRADICIJE.

Spoštovanje je druga pomembna vrednota. Vedno, ko si v prisotnosti ljubljene osebe, si prizadevaj, da občutiš spoštovanje. Če ne moreš videti Božanskega v podobi ljubljene osebe, ga ne boš videl nikjer. Kako ga boš sposoben spoznati v drevesu, če v razmerju ne moreš vzpostaviti te povezave? Če ne obstaja neka globoka intimnost, kako bi ga lahko prepoznal?

Če v osebi, ki jo ljubiš, ne moreš prepoznavati Boga; če ga v odnosu ne moreš občutiti, se Bog ne bo pustil spoznati niti nikjer drugje. A če boš Boga lahko našel v ljubljeni osebi, ga boš slej kot prej lahko odkril tudi povsod drugje – ker ko se enkrat odprejo vrata k njemu, ko enkrat doživiš blesk Božanskosti v ljubljeni osebi, takrat tega lesketa nikoli več ne pozabiš.

Ko se to uresniči, takrat vse postane prehod do Boga. Prav zato vam govorim, da je ljubezen meditacija. Zato ne razmišljaj v smislu – ali naj ljubiš, ali meditiraš. To ni moje sporazumevanje. Ne nadaljuj razločevanja med tema dvema fenomenoma. Ljubi meditativno. Ali, meditiraj z ljubeznijo. Ne poskušaj ustvarjati kakršnekoli delitve. Ljubezen je povsem naraven fenomen in je zato lahko uporabljen kot sredstvo v meditaciji.

Tantra je izkoristila vse to kot sredstvo. Tantra pravi, da v globokem seksualnem dejanju zlahka meditirate; tako lahko kot v nobenem drugem stanju uma – to pa zato, ker je to najbolj naravno biološko stanje ekstaze.

Toda, vse, kar je poznano pod pojmom »seksualno dejanje«, je v zelo popačeni obliki. Vedno, ko se omeni ta pojem, se počutiš neprijetno, zato ker vse, kar ti je predstavljeno pod pojmom »seks« - sploh ni seks. To je v bistvu samo njegova senca, saj je celotna družba načrtno naravnana proti seksu.

Nemogoče je seks udejanjiti kot nekaj naravnega, saj je v ljudeh potlačen. Ko se znajdeš v seksualnem odnosu, je globoko v tebi vedno prisoten občutek krivde. Ta občutek krivde postane ovira in s tem se izgubi ena največjih možnosti.

To možnost bi lahko izkoristil, ko bi vstopil globlje vase. Tantra daje priložnost, da si v času seksualnega dejanja meditativen. Ves ta pojav je treba občutiti kot nekaj svetega; ni treba občutiti krivde. Nasprotno – počuti se blaženega zaradi dejstva, da ti je narava dala izvor, skozi katerega lahko vstopiš globlje v ekstazo; in pri tem bodi popolnoma svoboden. Ničesar ne tlači v sebi, ne beži vstran. Naj te seksualna povezanost sprosti. Pozabi nase; odvrzi vse prepovedi. Bodi povsem naraven - potem boš v svojem telesu občutil brezmejno glasbo.

Ko telesi vstopita v dovršeno skladnost, boš popolnoma pozabil nase – čeprav boš obstajal. Takrat boš pozabil na »Jaz«: ne bo več tvojega »Jaz«; samo Obstoj se bo igral z Obstojem, eno bitje z drugim. Takrat dvoje postane eno.

Takrat ne bo več razmišljanja; prihodnost bo izginila, obstajal bo samo še ta trenutek. Brez kakršnekoli krivde, brez vseh prepovedi – samo nadaljuješ ustvarjanje meditacije. V tem trenutku se tudi seks transformira, se preoblikuje. Postane prehod k višjemu stanju. In ko seks postane prehod, bo malo po malo postal neseksualen. Nato sledi trenutek, ko seks popolnoma izgine in to, kar bo ostalo, se imenuje Samadhi.

Tantra pravi, naj se ničemur ne pristopa, kot k lastnemu sovražniku: vsaka energija je prijateljska; samo vedeti je treba, kako jo izkoristiti. Zato ne delaj nobenega izbora. Spremeni svojo ljubezen v meditacijo in obratno. Kmalu boš pozabil besedo in takrat boš spoznal bistvo stvari izven konteksta te besede.

Beseda »ljubezen« ni ljubezen in beseda »meditacija« ni meditacija; »Bog« ni Bog. To so samo besede. Če boš zmogel prodreti v notranjost tega pojma, takrat bo to edinost: Bog – meditacija – ljubezen; vse to bo ENO.

Prevedla: Simon/-a Babič