V nadaljevanju sledi odlomek prevoda knjige Dvadeset duhovnih pouka za stvaranje života kakvog želite - PUT ČAROBNJAKA (Deepak Chopra).
Vsem duhovnim iskalcem čarobnosti priporočam v branje to knjigo, prevedeno iz angleškega v hrvaški jezik. V slovenskem jeziku je nisem zasledila, zato sem si - iz spoštovanja do avtorjevega dela - dovolila kratek prevod naslednjega odlomka, ker me je v trenutku očaral - kot tudi celotno besedilo.
Put čarobnjaka predstavlja dvajset duhovnih naukov, ki bralcu pomagajo v transcendenco vsakodnevne stvarnosti, ustvarjajoč premik v zaznavanju in ustvarjanju uma - vrednega duhovnosti. V tej preobrazbi se skriva skrivnost prave alkimije.
*
Osmi nauk
Moč je meč z dvema reziloma. Moč ega išče kontrolo in prevlado.
Moč čarobnikov je moč ljubezni.
Sedišče moči je notranji jaz.
Ego nam sledi kot temna senca. Njegova moč je strupena,
naredi nas odvisne in pravzaprav destruktivne.
Večni boj moči se zaključuje v edinosti.
RAZUMEVANJE NAUKA
Moč ljubezni je moč čistosti. Beseda ljubezen se uporablja na mnogo načinov, a čarobniku je sveta, ker njegovo razumevanje ljubezni "umika vse nečistoče in pušča za seboj le to, kar je resnično in stvarno".
"Tako dolgo, dokler se bojiš, ne moreš resnično ljubiti", je opozarjal Merlin. "Tako dolgo, dokler se jeziš, ne moreš resnično ljubiti. Tako dolgo, dokler imaš sebični ego, ne moreš resnično ljubiti."
"Torej ali lahko potem sploh kdaj ljubim?", je vprašal Arthur vedoč, da pogosto občuti strah, jezo in sebičnost.
"Ah, to je skrivnost", je odgovoril Merlin. "Ne glede na, to koliko si nečist, te bo ljubezen poiskala in delala na tebi, vse dokler ne boš zmogel ljubiti."
Ljubezen išče nečistosti, da bi jih sežgala. Ni ljudi, ki ne poznajo ljubezni – obstajajo le-ti, ki ne morejo občutiti moči ljubezni. Glede na to, da je ljubezen nevidna in stalno prisotna, je več od čustev in občutkov; je več od užitka in celo več od ekstaze. Čarobnjaki menijo, da je ljubezen zrak, ki ga vdihavamo in kroži skozi vsako našo celico. V svojem univerzalnem izvoru je ljubezen vse prežemajoča. Je končna moč, ker brez prisile k sebi privlači vse in vsakega. Celo v navzočnosti trpljenja je ljubezen tista, ki nadaljuje svoje delo - daleč od pogledov ega in uma. V primerjavi z ljubeznijo so vse druge sile šibke.
"Kaj si ti močan kot kralj?", je Artur vprašal Merlina.
"Zakaj misliš, da ima kralj neko moč?", je odgovoril Merlin z vprašanjem. "Kralju dajo moč njegovi podaniki, ki se lahko kadarkoli uprejo in mu jo odvzamejo. Zato kralji živijo v strahu – vedo, da je vse, kar imajo izposojeno. Najsiromašnejši človek v kraljestvu je bogatejši od kralja – oziroma vse dokler ne odvrže svoje moči in se ji ne pokloni."
"Prava življenjska moč je notranja moč. Sposoben videti svet v luči ljubezni – a to prihaja le iz notranjosti – pomeni živeti brez strahu v miru, ki se ne more vznemiriti.
V ljubezni obstajajo številne skrivnosti, ki so ljudem prikrite. Da bi ljubezen prejel, jo moraš najprej dati. Da bi bil prepričan, da te druga oseba ljubi brezpogojno, moraš tudi sam odpraviti pogojenost. Da bi se naučil ljubiti drugega človeka, moraš najprej ljubiti sebe. Vse to je očitno. Zakaj se potem ne obnašamo tako?
Čarobnikov odgovor je, da je ljubezen treba odkriti, odstraniti plasti jeze, strahu in sebičnosti, ki jo prekrivajo kot stari oklep. Da bi imeli življenje polno ljubezni, očistite tega, ki ga živite. Ne obstaja pravilen ali napačen pristop k ljubezni. "Oseba, ki obupano išče ljubezen", je rekel Merlin, "spominja na ribo, ki obupano išče vodo. Življenje je lahko videti popolnoma brez ljubezni, vendar je oko opazovalca tisto, ki nas oropa ljubezni in ne "zunanji" svet.
Prvi korak v smeri vzpostavitve ljubezni kot popolnega in neizpodbitnega dela našega življenja, je redefiniranje tega, kar imenujemo ljubezen. Večina nas o ljubezni razmišlja - kot o privlačnosti do nekoga drugega - kot sili, ki nas hrani in se zaradi nje počutimo zaskrbljeno – kot o užitku in zadovoljstvu – ali kot o močnih čustvih. Čeprav ljubezen je v vsem tem, bi čarobnik rekel, da so te izjave v najboljšem primeru samo delne.
"Vsaka ljubezen, ki jo vi smrtniki določate, mora zbledeti in izginiti", je rekel Merlin.
"Vaša tako imenovana ljubezen prihaja in odhaja. Giblje se od enega želenega objekta k drugemu. Če se želje ne izpolnijo, se hitro spremenijo v mržnjo. Prava ljubezen je nespremenljiva in nima nič skupnega z objektom. Ne more se spremeniti v drugo čustvo, ker sploh ni čustvo."
Kaj vam bo ostalo, če odvržete vse napačne ali površinske oblike ljubezni? Odgovor se pojavlja v obliki sprejemanja sebe. Glede na to, da je ljubezen notranja sila, se najprej opazi od znotraj in je usmerjena proti sebi. "Smrtniki dobijo od ljubezni vročino, so nemirni in napeti", je rekel Merlin. "Če ne morejo imeti svojega ljubljenega ali ljubljeno mislijo, da bodo umrli. Zaradi ljubezni ne moreš biti nemiren – ne zaradi prave ljubezni – ker le-ta nikoli ne išče nekoga od zunaj. Najbolj zaželen/-a dragi ali draga je samo podaljšek nas samih. Ljubezen za katero misliš, da jo boš prejel od drugih, samo odkriva omejitve tvoje lastne zavesti. Čarobnjaku vse oblike ljubezni prihajajo iz sebe.
"To se sliši neverjetno sebično", se je pritožil Artur.
"Zamenjuješ pojma jaz in ego. V stvarnosti je jaz duh", je odgovoril Merlin. "Sebičnost je stvar ega, ki želi vedno posedovati, kontrolirati in dominirati. Ko reče ego: 'Ljubim te, ker si moj', poudari svojo prevlado ali lastništvo in ne ljubezen. Tisti, ki so se zares naučili ljubiti, so najprej odstranili sebičnost. Takrat se začne popolnoma drugačna izkušnja."
"In kakšna je ta izkušnja?", je vprašal Artur. "Jo bom kadarkoli doživel?"
"Nekega dne, ko mine ta nemirna vročica, boš v svojem srcu zagledal malo svetlobe. Najprej bo kot iskra, potem plamenček in na koncu ogromni kres. Takrat se boš prebudil in plamen bo zajel sonce, luno in zvezde. V tem trenutku ne bo v vesolju ničesar drugega razen ljubezen, ki bo – ne boš verjel - prihajala iz tvojega srca."
(konec prevoda)
*
Pisarka Simona
Ni komentarjev:
Objavite komentar