Morda vam bo zanimiv razmislek o naših telesih. Torej –
imamo jih več, čeprav razen fizičnega, drugih ne vidimo. Kar seveda ne pomeni,
da jih nimamo.
Ker ostalih nismo zavestni, jih zanemarjamo in damo
nehote prednost samo temu, ki ga vidimo.
Nekateri za svoje fizično
telo zelo vestno poskrbijo, a po navadi skrbijo spet samo za zunanje telo in notranje zapostavljajo,
ker ga ne »vidijo«. Šele, ko je nekaj hudo narobe občutijo – npr. bolečino.
Vedno več pa je takih, ki veliko pozornosti posvečajo
tudi notranjemu telesu in ga
oskrbujejo z energijo, ki prihaja v obliki ekološko pridelane »zdrave«
prehrane.
Od tod naprej pa obstaja samo peščica ljudi, ki »vidijo«
dlje in bolje – vsaj, kar se tiče »drugih« teles, ki so del nas, a jih s
prostim očesom ne zaznavamo.
To so astralno
telo (energetsko – aura – v njem imamo najgloblje seme spominov in želja -
shranjene najobčutljivejše razloge, zakaj živimo), mentalno telo (znanje, ki raste v nas od rojstva) in emocionalno telo (občutki ali
vse, kar imamo radi ali pa tudi ne, naši strahovi, upanja, želje itd.).
Vsa telesa so edinstvena, a samo
na fizičnem telesu so spremembe najhitreje opazne. Ker ostalih treh teles ni možno
videti, se zaradi tega začetne težave, ki nastajajo v posameznem energetskem
telesu, ne zaznavajo tako hitro.
Razen
seveda ljudem, ki so jasnovidni, bioenergetikom ali pa tem, ki se ukvarjajo z
raznimi oblikami energijskega čiščenja in vzpostavljanja ravnovesja v čakrah.
Tudi
fizično telo je energetsko, vendar je njegova frekvenca zelo »počasna«, tako da
se zgoščuje v materijo.
Vse
ima svojo frekvenco in energijo, ki jo oddaja.
Mentalno
telo vibrira na hitrejši frekvenci od fizičnega telesa, zato človeškemu očesu
ni vidno. Lahko pa ga opazimo skozi različne mentalne procese, ki so v nas -
skozi misli ali psihična stanja. Možgani so samo posrednik, ki fizičnemu telesu
pošiljajo informacije.
Vprašljiva
mentalna stanja, psihične motnje, obsedenosti so problemi energijsko –
mentalnega telesa. Medtem ko so žalost, bolečina, strah, fobije ipd. spremembe emocionalnega
telesa.
Torej
– tudi to, česar s prostim očesom ne moremo videti, se da opaziti na osnovi
simptomov, ki se prikazujejo navzven. Podobno kot ne moremo videti vetra, a vidimo,
da se upogibajo veje, ali nam veter mrši lase, lahko zaključimo, da nekaj
obstaja.
Ko
dojamemo, da nikakor ne zadostuje le skrb za naše fizično telo in da je enako
pomembno skrbeti za ravnovesje vseh drugih, je čas, da se posvetimo vsakemu
posebej.
Ko rečemo, da bomo naredili nekaj za svojo »dušo« - za
katero telo takrat poskrbimo? Bi lahko rekli, da kar za vsa?
Ko rečemo: ta misel me »ubija«; ta človek mi gre »na
jetra«; ne prenesem »pogleda« nanj; »sovražim« to delo; pošteno mi »najeda«
živce ipd. – razmislite, kaj vse s temi izjavami privabljamo - »kličemo« vase -
in sebe spreminjamo v »smetišče«.
Vsaka misel – čisto vsaka – nosi določeno energijo ali
frekvenco in se najprej »obesi« na nas same.
Če to ni vredno razmisleka, potem res ne vem, kdaj bo
človek sam od sebe prenehal rušiti svoj energijski ustroj?
Toliko »umazanije«, kot lahko ustvarimo sami sebi in
vnesemo vase in nase, nam ne more nihče drug nagrmaditi. Ni čudno, da se ruši
imunski sistem in se slej kot prej zgodi izpad ravnovesja enega ali več naših
energijskih teles.
Zatorej …
Ko začutimo potrebo po razvedrilu, počitku, ustvarjalnosti,
miru, svobodi, ljubezni, dobrih odnosih, osebnem napredku … je potrebno, da si
prisluhnemo.
Telesa nas sama pokličejo in spomnijo, na
kateri del sebe pozabljamo ali kateri del potrebuje nov – svež val energije.
Za začetek bo dovolj že, če začnemo »misliti« ljubeče,
srčne, sočutne in tem bolj brezskrbne misli. Seveda bomo imeli težave, če le-te
niso del našega vsakdanjika.
A dokler ne začutimo, da so naša telesa svetišče in se
začnemo temu primerno »obnašati«, bo vložen trud v naš lepi zunanji videz, jalovo delo.
V notranjosti se bodo nalagale smeti in ko jih bo
preveč, bomo »zasmrdeli« tudi navzven.
Pisarka
Simona
Ni komentarjev:
Objavite komentar