SVOBODA ali NESVOBODA – to je zdaj vprašanje?

Vsi smo svobodni.

Ali drugače povedano – nihče ni nesvoboden.

Malokdo pa se zaveda svoje nesvobode ali ujetosti.

Razmislek pri sebi, koliko drži ta poved, vodi v naslednjo smer.

Zadostuje nekaj (samo na videz) preprostih vprašanj samemu sebi.

1.    Delam TO, kar želim delati?

2.    Sem obkrožen z ljudmi, ki mi veliko pomenijo?

3. V kakšnem odnosu sem s temi ljudmi (zadovoljnem, radostnem, osrečujočem, izpolnjenem …)?

4.    Ali tem ljudem zaupam, z njimi sodelujem in rastem?

5.  Ali prepoznavam sliko, ki jo zrcalijo name (prepoznavam, kje vse bi lahko še napredoval, kaj vse spremenil, izpopolnil samega sebe …)?

6.    Sem odprte, sproščene narave, intuitiven, zavesten, prebujen v svetu spečih?

7.    …

No, zdaj že veste kam »pes taco moli«. V tem ritmu lahko s samoizpraševanjem nadaljujete sami.

Nihče vam svobode ne more podariti. Nihče in nič (zunanjega).

Ne moremo se osvoboditi od odnosov, ker odnos NI nekaj zunanjega.

PRVI in sploh edini ODNOS je odnos, ki ga vzpostavljamo sami s seboj. Vsi odnosi z drugimi so odraz ali odslikava našega notranjega odnosa do samega sebe.

Nihče ne more z nami tako lepo ALI tako grdo ravnati, kot lahko to počnemo sami s seboj.

Nihče nam ne more biti boljši ali slabši prijatelj, svetovalec, ljubimec, sodelavec …, kot smo to lahko sami sebi.

Visoko intuitivnim ali ozaveščenim ljudem je v tem pogledu lažje.

Zakaj? Ker imajo v »rokavu« več zavedanja »kdo ali kaj so«.

Takšni ljudje redko prenašajo odgovornost za svoje občutke in dejanja na druge.

Zelo redko se vdajajo mržnji, zlovoljnosti, sovraštvu … ali z eno besedo: strahu.

Kajti, sami so gospodarji svoje »hiše« (svoje biti). Zavedajo se, da svoboda NI nekaj zunanjega. NI denar. NI partner. NI hiša ali avto …

NI nobena lastnina.

Svoboda je lastna sama sebi.

Nihče ji ne more nadeti okovov, ker – kot zdaj že vemo – to vedno in povsod storimo le mi sami sebi.

Preprosto kot le kaj. Pa vendar! Zakaj je najtežje na svetu BITI SVOBODEN?

Zato, ker je najlažje na svetu BITI SUŽENJ. Suženj komur koli ali čemur koli: svojim občutkom, svojega ravnanja, svojih odvisnosti … Suženj partnerju, otrokom, prijateljem, sodelavcem … Suženj družbenega sistema, politike, vere (religije) …

To zadnje je morda celo največje suženjstvo celega človeštva. Oboževanje nekoga ali nečesa in predaja svojih moči v roke tako imenovanemu »Bogu« (zakoncu, politiku, papežu, šefu …) je zanka, ki zasužnjuje milijone ljudi po celem svetu.

Zakaj? Najkrajši možen odgovor je: »Ljudje se ne zavedajo, da je vsak izmed nas »ali Bog ali Batina«.

Osredotoči se na eno ali drugo poved in spoznaj, v katerem primeru bi se počutil svobodnega?

Jasno – kot »Bog«, ki VSE zmore. In TO tudi SI. Sicer v miniaturni obliki pa vendar nisi ločen od njega.

Si kot kapljica v oceanu in nosiš V SEBI VSE, kar nosi v sebi ocean. V vsaki kapljici morja so vse sestavine in ves potencial, kot ga ima ocean.

Ozavesti v sebi svoj najvišji potencial in živi samo svoje (samosvoje) darove.

In glej ga šmenta! Ni daleč dan, ko boš začutil, da si »Mali Bog«. Bog, ki zna in zmore vse, kot »Veliki Bog«. Tisti, ki mu danes ponujaš, predajaš in prodajaš samega sebe.

Zaživi svojo pravo, božansko ali »Bogovsko« naravo in narava ti bo potrdila »novi naziv«.

Narava VE, TI pa boš izvedel, ko se boš namenil poizvedovati: »Ali to drži?«