S ponižnostjo do njene veličine!?!

Zakaj si človeške - tudi telesne - ljubezni želimo bolj kot katere koli druge? 

Morda zato, ker je tako izključujoča? Ali pa zato ker je muhasta bolj kot muha enodnevnica?

Kdo bi vedel?

Razdajanje drugačnih oblik ljubezni nam gre lažje od rok. Lažje - tudi brezpogojno - ljubimo otroke, družino ali prijatelje. Prav pri deljenju partnersko ljubezni pa občutimo povsem drugačne vrste izzivov.

Iztiri nas, »vrže med leve«, od nas zahteva samoraziskovanje … in ne morem dovolj poudariti – pomaga nam pri osebni rasti in napredku. Kakor koli nas že zajame ujma neznanega, je v vsakem primeru dovolj, če se ji prepustimo.

Tlačenje in s tem zatiranje občutkov nas zapre v neprodušno kletko, iz katere kukamo kot zajci, ki zbežijo ob vsakem nepričakovanem »šumu«. A šum na srcu nas bo izdal in tudi tisti, ki mu je namenjen, ga bo prepoznal.

Koprnenje po prav določeni osebi nas zasužnjuje in ustvarja občutke neugodja.

Tovrstna ljubezen postane zamotana in brez jasnih pravil. Nekomu je samoumevna, drugemu prislužena in tretjemu popolnoma nedosegljiva.

V katerem primeru nam ljubezen najhitreje in najlažje služi po želji?

Morda samo takrat, ko tvegamo in se v nobenem pogledu ne ustrašimo trpljenja, ki ga bo v vsakem primeru zahtevala od nas.

Morda pa sploh ni tako hudo! Morda pa nas čaka nekaj veliko lepšega in boljšega, kot smo si to sploh zmogli predstavljati. Saj smo že odkrili, da jasnih pravil ni.

Zato pa ljubezen JE in ljubezen NI. Lahko vzameš v roke cvetko marjetko in se igraš: »Ljubi me, ne ljubi me …, ljubi, ne ljubi«!

Resnica pa je kot vedno – nekje vmes. Pod določenim pogledom je v nekem trenutku in prostoru vedno TUKAJ in ZDAJ - TA – hrepenenja polna LJUBEZEN.

Ker pa človeška neumnost ne pozna meja, jih ne pozna niti v ljubezni. Žal se ljubezen najlažje izrodi prav zaradi dejstva, da tako močno, kot ljudje zmoremo ljubiti, tako močno zmoremo tudi sovražiti.

Sedaj pa izbirajmo?

Ali bomo sovražili iz dna srca? Ker se »scenarij« ne odvija po naših načrtih, pričakovanjih in »vsevednih« prepričanjih …

Ali pa bomo ljubili še močneje in še bolj ognjevito? Ter se prav v tem »stanju« naučili največjih lekcij O LJUBEZNI.

Če si resnično želimo spoznati RESNICO o ljubezni, ni druge poti, kot da ji damo prosto pot.

Ob tem pa ji odpremo vsa vrata z vsem srcem in svojo dušo in se ji prepustimo »na milost in nemilost«.

Ali ji sploh dopuščamo krhkost z nežnostjo in milino s krotkostjo? S ponižnostjo do njene veličine!?!

Zaupamo, da lahko postane nezahtevna, poslušna in dovršena v svoji skromnosti?

In nam ob tem - in prav zaradi tega - ne povzroča več težav? 

Ljubezen namreč!

Pisarka Simona