RAJ NA ZEMLJI

Vam povem, kako je, ko se odločiš, da obiščeš »raj na zemlji«?

Božansko! Seveda so občutki božanski in neprimerljivi z vsakdanom.

Zakaj vam to pripovedujem?

Zato ker sem končala z zame »velikim projektom«, osvojila novo veščino in se za ves vložen trud temu primerno tudi nagradila.

Zdaj »proslavljam« življenje in ljubezen z radostjo v srcu. In s hvaležnostjo za milost in srečo, ki jo prejemam.

Delo, s katerim sem zaključila, bo slej kot prej na dosegu roke tudi vam, a za enkrat ostajam še skrivnostna.

»Tajanstvena« bi rekli domačini, pri katerih sem udobno nastanjena in me nosijo po rokah, saj sem prišla kot Sonce.

Pravijo, da sem jim prirastla k srcu, kar tudi občutim!

Vam v navdih in veselje pa pošiljam nekaj čudežno lepih kotičkov, kjer bi me lahko našli, če bi bili posebej iznajdljivi. Zakaj?

Zato, ker je otok Murter »moj otok« že iz otroških dni in ga poznam kot lasten žep.

Tukaj me je oče naučil plavati, tukaj so se porajale prve počitniške simpatije in ne nazadnje sem prav tukaj, v stari in nadvse očarljivi vasici Betina napisala svoj knjižni prvenec VZHOD SONCA – PONOVNO SIMONCA.

Otok, ki je tesno povezan z mojo Dušo in Srcem, je te dni obsijan s Soncem, ki je še poletno, a že nosi pridih jeseni. Morje pa boža in hkrati krepi moje telo. Vsekakor me vsakič, ko se vanj potopim, popade, da bi kričala na vse grlo. Najprej zaradi občutka hladu. Ko pa se s plavanjem ogrejem, pa od ugodja in živosti, ki jo občutim v sebi.

Ne vem, ali ste zaslutili namen mojega pisanja? Zato ga bom ponovno poudarila.

Vedno, ko zaključite z delom, »velikim« ali »majhnim«, je nujno potrebno, da si v prvi vrsti »Čestitate sami!« Pa naj gre za urejen vrtiček ali osvojen hrib, uspešen dan v službi ali ustvarjen red v domači hiši. V bistvu za kar koli. V primeru pa, da ste zaključili z večmesečnim delom, je nagrada ali počitek še kako pomemben.

Priznanje lastnemu napredku osrečuje, če si ga le dovolimo. Mnenje drugih lahko šteje, vendar šele veliko kasneje.

Zatorej! Ne pozabite nase in svoje veselje, velike in majhne radosti, ki nam polepšajo dan in si priredite »proslavo«, »ritual hvaležnosti« ter si vsekakor privoščite veliko ali velike Ljubezni.

Ob vsem tem pa končujem z besedami gospodarja hiše, ki me, kot pravi Dalmatinec, vsak dan opomni: »Simona, samo polako, polako!«

Ponovno z vami 

Pisarka Simona