NAJDI PRAVI IZVOR

POMEMBNA SAMOPOMOČ - SEVEDA ZA VSE, KI TO SPLOH ŽELIJO ... ŽELIJO POMAGATI SEBI!

Kje najti pravi izvor energije?

»Sem mar pozabil, kako se napolniti z energijo in obesiti nemoč na klin?«

Zvonki nasmeh se bo porodil na licu, ko se bo telo osvežilo, ohladilo in potopilo v vir energije.

»Kje pa sem zdaj? Ali mi lahko kdo pomaga najti ta izvir vseh virov, da se dvignejo meglice in se veselje pokaže na moje lice?«

Seveda! Nič lažjega. Prisluhni novici, ki je preprosta, obetavna in naravnana prav na vsakega.

Izvor vseh izvorov je v tebi. To si pozabil. Naj ti pokažem, kje in kako ga boš našel, se v njem okopal in napolnil s svežo izvirsko studenčnico.

Zajahal boš strumno in počasi, previdno in pokončno, osrečujoče in bohotno …

Vse je možno, dokler si živ. Če kakšna beseda ne sede na tvojega konja, nič takega. Najdi svojo in bodi sam svoj junak.

*

Ali se spomniš, kako si se nazadnje počutil, ko si srečal svojega dobrega prijatelja? Ti je srečanje pognalo kri po žilah iz golega veselja, da ga ponovno vidiš? Te je zajela radost in val nove energije?

Seveda! Razveselil si se ga prešerno kot otrok. Kaj meniš, od kod izvor te energije? Se je prelil iz prijatelja nate? Ali ravno obratno, od tebe na prijatelja?

*

Veš – v resnici se ni zgodilo niti prvo niti drugo, temveč nekaj tretjega. TI – ti si ta izvor energije. Ta energija je bila v tebi uspavana in prijatelj je samo povod, da se je zdramila, vzvalovila, se prebudila – v tebi.

Če bi se v tem trenutku osrediščil nase, bi lahko ostal centriran v tem občutku sreče. Ko smo srečni, imamo občutek, da je ta sreča zunaj nas, da prihaja od zunaj. Videti je, da se je veselje porodilo zaradi prijatelja, zaradi srečanja z njim.

Prijatelj ni vir energije. Prijatelj je postal samo priložnost, samo okoliščina, v katero si se radostno zagledal. Vendar je ta radost že v tebi. Tvoja je. Od vedno je v tebi. Samo, da si nanjo pozabil. In prijatelj je čudovita priložnost, da se ta speča energija v tebi razcveti in razbohoti po celem telesu.

Drugi je samo vzrok, samo objekt, samo okoliščina, ki nam je v pomoč, da vznikne ta speči vir veselja, ugodja in razigranosti.

Si mislil, da ta občutek sreče prihaja od zunaj? Kje pa! Vsi občutki so že v nas.

Kaj meniš, če bi srečal nekoga, na katerega si jezen, ljubosumen, zagrizeno zavisten? Misliš, da je ta drugi izvor tvojega neugodja ob srečanju? Da je ta drugi izvor jeze, žalosti in trpljenja?

Kje pa! Zdaj je že jasno, da je drugi samo povod, da vse, kar je že v nas, privre na plan.

Avč! To pa boli, vem.

Drugi NISO vzrok, ker v resnici v nas nič ne povzročajo. Karkoli že se dogaja, se dogaja samo v nas. Vsi občutki so samo povod, da to, kar je skrito v nas, pride do izraza, vznikne iz prikritosti.

Ko doživimo nekaj podobnega – ali ugodje ali neugodje; ali nekaj pozitivnega ali negativnega – je pomembno, da ostanemo centrirani v tem na novo vzbujenem občutku.

Na ta način bomo sčasoma pridobili povsem nov pogled do vsega v svojem življenju.

Ko smo jezni, se ne osredotočimo na tega, ki je jezo povzročil. Dopustimo, da ta drugi ostane zunaj nas. Raje občutimo to jezo. Ne znesemo se na drugega. Ne potlačimo jeze vase. Temveč dobesedno postanemo ta jeza ali radost. Ali žalost ali veselje … Dopustimo, da se zbira v nas.

Ne razmišljamo, da je nekdo drug ustvaril to jezo, zavist, žalost … Ta človek je samo okoliščina, samo dogodek, priložnost …

Ta človek je samo zadel na mesto v nas, izza katerega se skriva rana. Zdaj to vemo in postanemo ta rana. Človeku, ki je v nas vzbudil kakršnekoli občutke, postanemo HVALEŽNI. Ker je bil v pomoč, da je prišlo na dan nekaj, kar je bilo skrito.

Ko se v sebi osredotočimo na takšne in podobne občutke, se v nas zgodijo velike spremembe.

Če so občutki negativni, se jih bomo s tem, ko jih ozavestimo, tudi osvobodili – postali bomo zavestni, da so v nas.

Če so občutki pozitivni, bomo postali ta občutek. Če je to radost, bomo postali TA radost. Če je to zadovoljstvo, bomo postali TO zadovoljstvo, TA ljubezen, TA moč, TA hvaležnost, TO čudenje …

Če je TO jeza, bo jeza izpuhtela.

Namreč, dve stvari si je treba zapomniti in razločevati.

To je – ali so občutki pozitivni ali negativni?

Ko postanemo zavestni določenih občutkov, skozi zavedanje občutek izgine - v primeru, če je negativen.

Ko postanemo zavestni določenih občutkov in z zavedanjem postanemo ta občutek; če nas prevzame in postane del našega bitja, - je ta občutek pozitiven.

ZAVEST DELUJE RAZLIČNO.

Če je določen občutek strupen, negativen, se ga skozi zavestnost osvobodimo.

Če je občutek pozitiven, osrečujoč, ekstatičen, postanemo eno s tem občutkom in zavest se poglobi.

Z večjim zavedanjem po najkrajši možni poti rešujemo samega sebe in dvigujemo raven energije.

Izvor energije, kakršne koli energije – pozitivne ali negativne – je vedno v nas samih.