NAJVEČ OGLEDOV ORGANIGRAMA

Morda niti ni presenečenje, da je največ ogledov v ORGANIGRAMU 

Društva UNIVERZA LJUBEZNI imela 3. slika: SAMOZDRAVLJENJE.

Le kdo si ne želi ravnovesja, opolnomočenja, miru in brezpogojne ljubezni?

Zato sem se odločila, da najprej predstavim preprosto zamisel, na katero se lahko opre vsak - z razmislekom pri sebi.

Najprej izzivalno vprašanje: »Ali bi bilo samozdravljenje sploh potrebno, če bi živeli SPROŠČENO in NARAVNO v skladu z edinim zakonom, ki je resničen?"

"In le-ta je: ZAKON NARAVE.«

Kot teče življenje v naravi, tako naj bi naravno teklo tudi življenje človeka. Saj človek NI ločen od narave, čeprav se obnaša oholo in vzvišeno, kot da ni njen del, delček celotne eksistence.

Pa poglejmo, kje vse se zalomi, ker mislimo, da smo pametnejši od narave?

Kdo bo koga prisil, da se pokori? Mi naravo ali narava nas? Ve se, kdo bo podlegel. 

Jasno! Človek! In vsa človeška neumnost. Brez zavedanja, da v resnici ne more kontrolirati niti svojega življenja, kaj šele življenja drugega.

Zaradi številnih anomalij s katerimi igra uničujoče igre, doživlja lastno tragedijo, ki ga pokoplje pod sabo.

In to zaradi nevednosti in nerazumevanja, kaj vse je človeku dano po naravni poti in kako to izkoristiti v svoje zadovoljstvo.

Modrost pa sprašuje:

"Se morda čudiš, zakaj ti življenje ne stoji ob strani? Zakaj si tujec v svetu, kjer živiš? Zakaj se venomer ukvarjaš z drugimi in zapravljaš svojo energijo za banalnosti? Koliko pogojev in nalog moraš izpolniti, da bo tvoje življenje postalo ENKRAT zadovoljno, mirno in sproščeno? Kaj vse MORAŠ še storiti, da bo prišel tisti dan, ko se boš lahko sprostil in zaživel naravnost srečno?"

Same neumnosti … Ni jim videti konca …

Modrost narekuje:

"Resnica pa se muza izza vogala in spremlja tvoj obup in časovno zanko, v katero si ujet, ker vse delaš za prihodnost, ki je v resnici NI in se znojiš zaradi preteklosti, ki je prav tako že zdavnaj NI več.

Tebe NIKOLI NI TUKAJ. 

Nikoli nisi v sedanjem trenutku in nikoli NISI DO SEBE BREZPOGOJEN.

To sta dva glavna razloga, da življenje polzi mimo, in to z vedno večjim pospeškom."

Modrost namiguje:

"Kako začeti? Kako ustvariti ravnovesje? V katero smer zastaviti korak, da ne bo negotov in majav, kot da si vse dni omamljen?

Naravnost in sproščenost sta snovi brez škodljivih primesi. Čim več ju uživaš, bolj boš zadovoljen, zdrav in miren, in to na vseh ravneh svojega življenja."

*

Samozdravljenje se začne, ko delamo TO, kar radi počnemo. Da tega ne počnemo, imamo tisoče izgovorov. Jasno – omejitve si postavljamo sami, zato smo ukleščeni v delo, ki ga načeloma NE MARAMO.

Posledično v svoje delo ne vnašamo strasti, zanosa in navdušenja. Tako vsak dan po malem umiramo na VSEH ravneh življenja: čustvenem, fizičnem, mentalnem in duhovnem.

Ker praviloma NIKOLI nismo TUKAJ – se ne zavedamo, da čas beži le zato, ker v mislih begamo nazaj, naprej in iščemo izhod, kjer ga ni in ga nikoli ni bilo. 

Čas JE samo takrat, ko se ustavimo. 

Čas je samo ZDAJ in nikoli več potem niti predtem.

Pogoji, s katerimi smo se oborožili, da bomo nekega dne srečni, se množijo in ne redčijo. Vsak dan ustvarimo kakšnega novega. Pogojenost uničuje vse veselje, o radosti bivanja pa ni duha in sluha.

Ker ni brezpogojnosti do sebe, ni niti sočutja, ki bi ga gojili do drugih. Postajamo hladni, togi in trdi od pričakovanj, prepričanj in kletke, v kateri vedno težje dihamo.

Ko se znajdemo v vrtincu čustev in zmede, se zapremo vase, namesto da bi za začetek iskali rešitev v fizičnem delovanju. 

Pozabimo, da je zavestno DIHANJE prva samopomoč, poleg gibanja v naravi in človeku danih naravnih dejavnosti: plesa, teka, sprehajanja in druge vrste čudovitih možnosti. Le kje drugje kot v naravi?

Kar pa je najpomembnejše in kar smo že zdavnaj pozabili, pa je otroška spontanost, preprostost in smeh. 

Smeh od srca; razigranost, ko pozabimo na čas; užitek, da smo to, KAR SMO.

Teh nekaj silno preprostih in naravnih resnic ne živimo. Se ji jih niti ne zavedamo.

Brezglavo hitimo tja v en dan, izgubljeni in preobremenjeni od lastnih neumnosti.

Vse besede in vse zapisano je brez pomena, če se nimamo namena ustaviti in pogledati v album svojega življenja.

Ko si bomo dovolj močno zaželeli, da nekaj spremenimo (pri sebi), se bo samozdravljenje samodejno začelo.

Saj je po naravnem zakonu najbolj naravno,

da človek ŽIVI svojo naravno in sproščeno

naravo.

Modrost nas preizkuša:

"Ali še vedno gojiš prepričanje, da je za tvoje življenje odgovoren nekdo drug? Tvoj partner, delodajalec, sosed, politika, družba, vera …, kdorkoli ali karkoli.

Spoznaj odgovornost! Svojo odgovornost do sebe. Svojo odgovornost za zdravje telesa, uma in duha." 

Seveda so pomočniki povsod okoli nas. Ampak odgovornost lastnih izbir je naša.

Več razumevanja o svoji odgovornosti in več zavedanja tega, kdo v resnici smo, pomeni večji temelj osnovnemu zdravju in razcvetu na vseh ravneh.

Ne iščimo krivcev zunaj sebe, kajti potem se pot samozdravljenja zgreši že na samem začetku.