Ko
se drug od drugega naučimo, kar smo se namenili naučiti – pravilneje: kar je
bil naš dušni dogovor že pred rojstvom – se zahvalimo za vse prejete izkušnje
in odidemo naprej.
No,
tako bi bili odnosi videti, če bi bili »idealni«/popolni.
Kajti
vsak odnos je v resnici v danem trenutku popoln.
Praviloma
pa tega, da je odnos na neki ravni zaključen, ne želimo videti, niti vedeti –
zato se navezujemo za vsako ceno.
Tudi
za ceno lastne nesrečnosti, žalosti in vsesplošnega nezadovoljstva.
Ob
tem pa v to trpljenje (običajno) vključimo svoje najdražje (na žalost najpogosteje
svoje otroke).
Seveda
se ne zavedamo, kakšno gorje poustvarjamo … In da bi ga bilo bistveno manj, če
bi odšli – odnos zaključili ali pa ga povsem na novo preoblikovali (na primer
kot ločeni starši svojih otrok).
Zakaj
je tako težko sprejeti, da smo neki odnos prerasli; da nam drugi ne zna ali ne
zmore slediti in da bo za vse vpletene najbolje, da odidemo/odidejo naprej?
Zakaj?
Zaradi strahu.
Od
kod ta strah? Iz pomanjkanja ljubezni!
In
smo spet na začetku …
Ljubezen
zakrkne zaradi strahu.
Postanemo
ujetniki lastnih strahov; rast ali kakršni koli premik v smeri zadovoljstva,
izpolnjenosti pa usahne.
Smo
brez zavedanja, kaj v resnici počnemo.
Neodločenost,
vdanost, notranji boj … in vztrajanje v odnosih, ki praviloma onesrečujejo vse
vpletene!
*
VSE IZVIRA IZ POMANJKANJA POZNAVANJA
LJUBEZNI!
*
Ljubezen je človeku sedanjega časa
postala prava neznanka/uganka.
*
Naravnosti in sproščenosti v ljubezni
NI.
*
Ali se še kdo spomni, kaj je naravna ljubezen?
To zagotovo ni z ZAKONOM SKLENJENA SKUPNOST!
V tem primeru je le oblika vzajemne koristi, odraz
tradicije, dogem, prepričanj, statusa …
Vsaka varnost pa je seveda navidezna. NI varnosti, NI
garancije – za NIČ v življenju! In prav tega nas je tako močno strah.
… vse to in še skupek mnogih drugih dejavnikov pa nosi
sporočilo kot na dlani:
Odtujeni od
narave ljubezni- izgubljeni na vseh področjih življenja.
Edinstvenosti ljubezni večina ne razume in jo obtožuje
za vse svoje tegobe.
Krogi življenja se ponavljajo - pa če se jih zavedamo
ali ne … barka ljubezni pa tone pod vedno večjo težo neresnic, laži, prevar …
storjenih v imenu ljubezni.
Ne-optimistično napoved lahko razblini le RAZUMEVANJE prave
narave ljubezni in stanje popolne NARAVNOSTI in SPROŠČENOSTI.
Vsekakor je to tema, ki se ne more podati v enem
zamahu in je za udejanjanje tega stanja potreben čas in prostor …
… zato sem v uradnem postopku ustanavljanja UNIVERZE
LJUBEZNI!
Ustanovni dan v srcih njenih prvih članov pa je 23. julij 2019.
Duhovna pobudnica in ustanoviteljica: Simona Babič
Ni komentarjev:
Objavite komentar