"SVETILNIK"

POZORNOST NA PRISOTNOST

Vsi smo bitja ljubezni, a temu ne posvečamo pozornosti, ker nismo prisotni. Posledično življenje ni »čudežno« in ničemur se več ne čudimo.

Pozoren je ta, ki zna opazovati, kaj se dogaja v trenutku, v katerem je prisoten – TUKAJ in ZDAJ.

Ko TUKAJ vidi, ali občuti sebe in vse okoli sebe in pozorno spremlja stanje, v katerem je ZDAJ.

Očitno tega ne počnemo. Z mislimi od tu in tam, smo samo nekje drugje. Brez prave povezave pa venomer begamo in nekaj iščemo izven okvira sedanjega trenutka.

Okupirani s prihodnostjo, se selimo v preteklost in trepetamo, kaj bo naslednje.

Nemiren duh v nemirnem telesu kroži po ustaljeni orbiti in ne izstopi iz začaranega kroga.

Biti samo TUKAJ in ZDAJ je stanje, ki ga lahko dosežemo le s pozornostjo. Pogled, usmerjen naprej, pokaže pred seboj celotno sliko, ki jo ta hip »potrebujemo«.

Če smo na avtocesti, zadostuje pogled na cesto in pozornost na dogajanje okoli nas. Če smo na sprehodu, zadostuje pogled na drevo ali več njih in pozornost naj ostaja med njihovimi krošnjami. Če smo v trgovini, se zberimo do te mere, da pozorno izberemo, kar smo se namenili in čim prej odidemo od TOD (varno, kar se tiče denarnice in smiselno glede tega, kar resnično sploh potrebujemo), itd.

Spremembe v obnašanju bodo narekovale zanimive premike v prisotnost.

Zavedanje bo rastlo in to, kar bomo počeli, v tem bomo prisotni. Pridobili bomo čas – potreben, da delo opravimo v najkrajšem možnem času – saj bomo prisotni.

V obratnem primeru bomo porabili veliko več časa, ker bomo vmes z mislimi jadrali še po preteklosti in morebitni prihodnosti.

Svetovno zanimivo bo postalo, ko bomo resnično svetilnik v trenutku, ko utripne.

Takrat bo zasvetila tudi »žarnica« v naši glavi in prav »to« bo trenutek, ko se bodo lahko »rodile« nove ideje, prebliski ali domislice ob ustvarjanju nečesa novega.

Prisotnost pa ima še številne druge blagre. S pozornostjo bomo postali privlačnejši, saj bomo vsakega, ki bo šel mimo nas tudi opazili in mu imeli čas nameniti trenutek pozornosti.

Ne bomo gledali »skozi« ljudi, ne bomo hodili drug mimo drugega, ker se bomo videli. S tem ko se bomo videli, bomo lažje začutili resničen tok dogajanja. Izkrivljanje dogodkov bo manjše, saj ne bomo z mislimi nekje drugje, temveč točno ob tem in tem človeku oziroma v tem in tem dogodku.

Blagor vsem, ki se tega zavedajo. Življenje se začne s pozornostjo vračati nazaj.

Nismo več samo lutke ali marionete, ki plešejo na nevidni vrvici, ki jo vodi nekdo drug, temveč smo mi tisti, ki vodimo svoj pogled in presek v sedanjosti.

Če nič drugega, bomo zagotovo manj utrujeni in veliko manj podvrženi slabi volji, ker zanjo praviloma ne bo razloga. Če smo resnično ZDAJ in TUKAJ, odpade vse, kar nas je v preteklosti spravljalo v slabo voljo in hočemo to sočasno »reševati« v sedanjosti.

Hkrati bomo polni navdušenja, ker ne bo temnega pogleda v prihodnost – bo le ta trenutek, ki mu dejansko ne bo nič manjkalo.

To pa je že skoraj podobno čudežu, kajne? Pogled na ZDAJ in TUKAJ, brez teže »drugih« časov, bo lahkotnejši, mirnejši in precej svetlejši. In to ne samo, ko bo zunaj dan, temveč tudi, ko se bo znočilo.

Svetilnik v nas lahko popolnoma enako in v istem ritmu sveti tudi, ko ni v bližini sonca. Sence se bodo poskrile kot vedno, kadar nanje s pozornostjo posvetimo in ostanemo prisotni točno tukaj, kjer smo in uživamo v tem hipu.

Naslednji hip bo prišel, ko bo prišel in nanj bomo usmerili svojo pozornost, ko bo tukaj.

Čemu prehitevanje ali zastajanje? Samo ZDAJ je življenje radostno, in to prav TUKAJ, kjer se dogaja.

Aleluja!

Pisarka Simona