Poslušanje zgodbe: Zdraviteljica in njen klient

Zgodba iz knjige: VZHOD SONCA - PONOVNO SIMONCA (Simona Babič, 2015)

Poslušanje zgodbice: PISANE NOGAVIČKE za otroke - velike in majhne ...

PISANE NOGAVIČKE: poslušanje zgodbice za otroke - velike in majhne ...

Privoščite jo svojim otrokom in otrokom svojih otrok ...

Avtorica: Mirela Klarin
Ilustracije: Mirjana Jelinčić Nakić
Prevedla: Simona Babič
Bere za vas: Pisarka Simona

Tisto v meni LJUBI tisto v tebi ...

Za osvoboditev (zunanjo in notranjo) mora biti izpolnjena bistvena zahteva: telo, um zavest/duša (ali TISTO v meni) - vse troje mora delovati enotno, v harmoniji.

Zatorej ...

Tisto v meni LJUBI tisto v tebi ... in prav tega se zavedam vsak dan globlje in z večjo močjo.

Ljubim to moč v sebi - kajti bolj kot ljubim v SEBI, bolj ljubim v TEBI!

Poslušanje zgodbe: LJUBO SUM JE! (Bere: Pisarka Simona)

Bere za vas: Pisarka Simona

Poslušanje zgodbe KUPITE, KUPITE ... (Bere: Pisarka Simona)

Zamislite si ... kako sedim v gugalniku

(kar tudi sem, kot lahko vidite na sliki) in

vam prebiram zgodbo, ki vas bo nasmejala od 💗.

Pisarka Simona

ČLOVEK SAM (SO) USTVARJA RESNIČNOST, KI JO OPAZUJE.

Ali vemo, da misel potuje hitreje kot svetloba?

Ali se zavedamo svojih misli, ki jih pošiljamo svetu?

Niste prepričani, da svoj svet so-ustvarjamo? Seveda ne samo z dejanji, ampak predvsem z vsako svojo mislijo posebej?

Nobena skrivnost ni, da: »To, kar misliš, TO SI.

Vsi skupaj in vsak zase naj bi ustvarjali »boljši jutri«.

Ampak kako, če je naša glava polna težkih, postanih in zatohlih misli?

Kako izprazniti glavo, da bi prenehali uničevati sebe in druge (v prvi vrsti naše misli VEDNO najprej poškodujejo nas same)?

Torej je resničnost, ki jo vidi (opazuje) vsak posameznik, točno takšna, kot so njegove misli.

Če so misli prestrašene, bo življenje en sam kaos nezavednih besed in dejanj – po navadi ponavljajočih vzorcih, prepričanjih in brez kančka zdravilne energije.

Seveda velja tudi obratno!

Če so misli ljubeče, srčne, polne topline, se bo naša resničnost odslikavala na točno takšen način: pozitivno in optimistično.

*

Prepolno glavo misli lahko izpraznimo na preprost način, ampak to si moramo resnično in z vsem bitjem tudi želeti, po tem hrepeneti. Če TO resnično želimo uresničiti – bomo tudi uresničili. Začeli bomo iskati možne poti. Raziskovati …

Kaj?

»Ali obstaja meditativna metoda – meditacija -, ki bi pomagala meni?, se boste morda vprašali.

Kajti za izpraznitev prepolne glave ne poznam nobenega drugega načina, kot je to MEDITACIJA.

Meditacija – no, naprej bi bilo sploh dobro razmisliti o prvem koraku, malo pobrskati po spletu, ustvariti svoje mnenje in poskusiti s tem, kar nas pritegne …

O meditaciji imam zelo svojevrsten pogled in tudi pristop.

Meditacij je toliko, kot je ljudi.

Da – prav ste prebrali. Ne obstaja ena sama metoda za vse.

Ampak da bi spoznali meditacijo, ki pomaga vam, morate začeti raziskovati – tudi med vsemi nami, ki smo to že uvedli v svoj vsakdanjik.

Začetki preprosto morajo biti taki, da pogledamo na izkušnje drugih in se poskušamo iz njih naučiti tudi kaj zase. In predvsem raziskovati, kako bi to delovala na vas same.

Meditacija, če bi jo morala strniti v definicijo – pomeni stanje, v katerem je naša glava izpraznjena vseh misli in mi lahko slišimo/poslušamo svojo lastno tišino.

To je to osvobajajoče stanje – »slišati« lastno tišino!

Jasno – bere se paradoksalno! Če bi bili v življenju izjemno pozorni, bi ugotovili, da je vse »paradoks«.

Vendar … zavedam pa se, da nekdo, ki še nikoli ni razmišljal o tem, da bi meditiral, vsega povedanega še ne more okusiti.

Zato in predvsem zato me zadnje čase vse bolj grabi zamisel, da predstavim ta SAMOSVOJI POGLED na MEDITACIJO.

… in posledično na stvarnost ali resničnost, ki jo opazujemo – vendar NI NAŠA PRAVA NARAVA.

Morda napišem »knjigo« v pomoč, kako se uskladiti s "svojo " meditacijo …

Toliko za danes.

Z ljubeznijo, Pisarka Simona

MEDITACIJA - NI DRUGE POTI

Ime ji je Ljubezen
Simona Babič (2018)

- odlomek iz knjige -

- grafično oblikovanje: Aleš Boškoski -

MEDITACIJA - NI DRUGE POTI

Meditacija nas usmerja v prebujanje, ko sreča doživljanja stvarnosti zaobjame povsem drugačno dimenzijo. S spolnostjo in hrano tešimo želje po telesnem ugodju, meditacija pa polni našo bit z druge vrste »hrano« in »užitki« saj postopoma izginjajo tesnoba, napetosti in vse vrste notranjih bojev. Rojevajo se mirnost, zadovoljstvo in odkrivanja trajnejših občutkov sreče - zgodi se srečanje s sedanjostjo. Naenkrat nismo nikjer drugje več kot »tukaj in zdaj«. Ko se povzpnemo od vezanosti za uživanje zgolj na telesni ravni, postanemo del neba - svetlobe - in dosežemo blaženost. Blaženost je občutek največje sreče, ki lahko doleti človeka.

Sveta Trojica (bog, sin in sveti duh) v krščanstvu je na vzhodu poimenovana z izrazom sat-čit-ananda (sat = resnica, čit = zavest, ananda = blaženost). Ko se širimo pod okrilje resnice ozavestimo, da je vse zavest - vse je svetloba. S tem plamenom zavesti vstopamo še globlje v svoje bistvo in razkriva se oblika doživljanja sreče v blaženosti. Vendar sreče ne najdemo, ko se nanjo osredotočamo. Sreča se zgodi, ko smo sproščeni - meditativno naravnani - saj je v resnici vedno tukaj (v nas). Ko nekaj iščemo, smo napeti, nesrečni, a sreča je izmuzljiva. Ko pozabimo na vse napore, se sreča pojavi sama od sebe. Če so izražene misli nedojemljive, je na vidiku še kar nekaj lastnega razmisleka in priprav na spremembe doživljanja samega sebe.

Toliko za uvod. Nisem učiteljica meditacije, imam pa izkušnje doživljanja stanja v blaženosti (gledano celostno, je k temu veliko pripomoglo »učenje« in doživljanje tantričnih izkustev). O meditaciji nimam namena poučevati, želim osvetliti le svoj primer in spodbuditi za tovrstno pot do sebe. Spoznavam, da si ljudje čas za meditacijo niso pripravljeni utrgati. Nasploh je misel, da bi si ga vzeli samo zase, in to celo v tišini ali v miru, strašljiva in vzbuja nelagodje.

Večina nenehno potrebuje okoli sebe hrupno dogajanje in neštete priložnosti za druženja, ob katerih držijo v roki vsak svoj mobilni aparat v katerega pogledujejo vsake »tri sekunde«. Pozornost je na ničli. V resnici niso niti z ljudmi s katerimi se družijo in niti s tistimi v navidezni interakciji, kar pa danes sodobna tehnologija omogoča že na vsakem koraku. Nemir prerašča v obsedenost, kar se ne da spregledati. Kljub vsemu dogajanju okoli sebe se niti ne zavedajo, da so v resnici osamljeni in v tem početju iščejo nadomestilo. V sled navedenega se poraja vrsta novih odvisnosti, ki ne prinašajo nič dobrega. Vsaj kar se tiče posameznikov, ki tega ne bodo sami spregledali.

Prav nič obetajoče, kajti sama spoznavam, koliko dobrega nosi redno izvajanje meditacije. Nisem povsem tipična meditantka in nimam v mislih nobenega asketskega življenja brez uživanja, ki ga ponuja tuzemeljsko bivanje. Prav tako nimam v mislih »posiljevanja« samega sebe v vse mogoče drže ali jogijske položaje, saj nimamo vsi enakega telesnega ustroja niti let ali zdravja in še manj potrebe v vživljanje »jogijev«, ki so celo življenje posvečali meditiranju ali nekemu prepričanju, da bodo v osami in z odpovedovanjem našli »boga«. Menim pa, da je v naš način življenja, ki postaja vedno bolj oddaljen od vsega »naravnega«, dobro vnesti vsaj kanček teh starodavnih (in preizkušenih) modrosti, ki nam lahko pomagajo, da lažje preživimo/shajamo tudi danes.

V sled navedenega meditacije ne izvajam niti ob točno določeni uri niti v »predpisanem« sedečem - joga - položaju. Prepuščam se ji, ko začutim, da je čas zanjo in to v sproščeno ležečem položaju. Ker v njej neznansko »uživam«, mi nikoli ni težko začeti. Pravzaprav jo lahko izvajam kjerkoli, ko nanjo pomislim. Me osvobaja, pomirja, uravnoveša in po koncu meditacije ustvarja izjemno občutenje dviga energije. Morda si vsega tega ne zmorete predstavljati, če še niste poskusili. No, uživanje v meditaciji samo po sebi ne sodi v miselnost posameznikov, a dejstvo je, da sem sčasoma dospela do točke, ko v njej »najdem« vse sorte izkušenj.

Seveda na samem začetku ni bilo tako, kajti nepovezan, nepretočen in nemiren človek mora v sebi najprej vzpostaviti prvotno/prvinsko ali naravno stanje - to je pretočnost energije, ravnovesje in umirjenost. Z vztrajnim meditiranjem se sčasoma vse to doseže, nikakor pa čez noč. Ko je naneslo, da sem meditacijo preskočila oziroma je nekaj dni zapovrstjo nisem izvajala, sem kmalu občutila, da se mir in ravnovesje spodnašata. 

Ne bom se spuščala v vrste, tehnike in možnosti izvajanja različnih meditacij (obstaja mnoštvo literature, delavnic ipd.), čeprav se bom tu pa tam - med samim besedilom - dotaknila tudi nekaj globljih razmislekov. Vsak, ki bo želel spoznati ta aspekt doživljanja samega sebe bo našel način in vrsto meditacije, ki bo slej kot prej prinesla koristi in po preteku določenega časa ponesla celo v doživljanje mirnejših obdobij oziroma višjih stanj zavesti. Zato je moje priporočilo - raziskovanje in preizkušanje te plati možnega duhovnega razvoja.

- odlomek iz knjige: Ime ji je Ljubezen (Simona Babič) - 2018