Si našel svoj oblak, ki mu ni nobeden enak?
Zasluti ga, začuti ga! Točno ta bo Tvoj oblak!
Prisrčen, srečen, kot je srečen vsak,
ki končno sreča svoj oblak!
Boš krmilo dvignil v zrak,
da ti bo sledil ta Tvoj oblak?
Ne vij ga prav v vsako smer,
razmisli o poti že vnaprej.
Raziskuj, kje sever je, vzhod, zahod,
ali izbral boš raje jug za pot?
Priznaj, želel si vedno biti tak,
ki zavzel bo enkrat svoj oblak!
Zajahaj svojega še ti in ti,
dovoli si biti to, kar si!
Da plul bi po nebu svojo pot,
svoboden kot sam »svoj Gospod«!
Prepusti se vetru, da da vzvod,
obrni zdaj se še na vzhod.
Tam Sonce čaka te, tudi dež,
občutil kmalu boš, kam zreš.
Mavrica se vzpela bo skozi Tvoj oblak in
dobil pogled boš tak, ki ni deležen ga prav vsak.
Kaj čutiš zdaj v Svobodi tej?
Poglej naprej in se nasmej!
Poljubi puhast svoj oblak in ugotovi vendar,
zakaj mu ni nobeden enak?
Ne boj se, da si sam ob tem,
obrni proti drugim se ljudem.
Boš naslikal še komu svoj oblak,
da naredil bo korak enak?
Razpošlji Sonce
še drugam
in našel ga boš vedno tam,
kjer duša tvoja išče pot,
poskočil boš iz vrste teh zablod.
Saj Sonca
je dovolj za vse,
kdor hoče ga, lahko uzre!
Sonce in Svoboda
je življenja koda,
naj vodilo bo in ne usoda.
Samosvoj pesnik je lahko prav vsak,
ki najde samo svoj oblak!
Pisarka Simona
P. S.
Prvič prebrana na prvi predstavitvi prve knjige:
VZHOD SONCA - PONOVNO SIMONCA (15. maj 2015 v gradu Slovenska Bistrica)
Ni komentarjev:
Objavite komentar